Razprava obravnava kratko pripovedništvo v triletju 1922-1924, in sicer tisti del, ki je vezan na pripovednike, rojene v 70., 80. in 90. letih. Večina teh pripovednikov je bolj ali manj ostajala pri tradicionalni predstavi, kakšna naj bo kratka pripoved po modelski plati, manjše število med njimi je iskalo tudi drugačne možnosti, npr., F. Bevk, A. Cerkvenik, A. Čebokli, I. Dornik, M. Fabjančič, A. Podbevšek, I. Pregelj idr