Ur. revije

Directory of Open Access Journals

Prof. dr. Helga Glu{i~Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_1.pdf | DOST. 09/08/21 6.45OB SEDEMDESETEM ROJSTNEM DNEVUPROFESORICE DR. HELGE GLU[I^Na{a spo{tovana profesorica dr. Helga Glu{i~ praznuje te dni dvakrat po petindvaj-set in enkrat po dvajset let ‘ivljenja. Tako namre~ merimo ~as pri dami, ki nas je vselejo‘arjala s svojim mladostnim duhom ter nam z vedrino odganjala ob~asne meglice naslovenisti~nem literarnozgodovinskem nebu. V letih, ki so minila, je na{a profesoricav poklicno ‘ivljenje pospremila najbr‘ ve~ kot dva tiso~ {tudentov in {tudentk, ker pasem bila neko~ med njimi tudi sama, vem, da ostaja na{ spomin na njena univerzitetnapredavanja prijazno hvale‘en in sr~no topel.Helga Glu{i~ je v slovenski literarnozgodovinski prostor stopila na za~etku {estdese-tih let, ko je za~ela predavati na ljubljanski slavistiki. Njeno podro~je je postala zlastisodobna slovenska proza, prva znanstvena ljubezen pa pripovedni{tvo Cirila Kosma~a.Sledila je ve~ja skupinska raziskava slovenske knji‘evnosti med leti 1945 in 1965, vkateri so se, kakor je kasneje sama povedala (v intervjuju s Francetom Pibernikom vDelu, 6. 7. 2001, str. II), tedanji u~itelji in asistenti odmaknili od pozitivizma in se prepu-stili interpretativnim pristopom k literarnim besedilom. Analizirati in vrednotiti so pri~eliso~asno literarno dogajanje, kar je predstavljalo novost v tedanjem ~asu, ki je za literar-nozgodovinsko raziskovalno delo {e vedno terjal ~asovni zamik. V sodelovanju s kolegi,prav tako poznej{imi slovenisti~nimi profesorji, je nastala Slovenska knji‘evnost 45–65(1967), ki je iz{la pri ugledni Slovenski matici. Helgo Glu{i~ pa so izzivi v sodobnemliterarnem dogajanju spremljali {e vsa nadaljnja leta, v katerih se je posve~ala zlastiprozi in poeziji ter ob~asno dramatiki. Z omenjenih raziskovalnih podro~ij se ji je dodanes nabralo ‘e okrog tristo{estdeset bibliografskih enot, katerih na{tevalnost pa ostanebolj malopovedna, ~e si besedil, ki se skrivajo za {tevilkami, ne bi ogledali tudi pobli‘e.Takrat {ele se nam razstreta {irina in zahtevnost profesori~inega znanstvenega razisko-vanja, ki ne moreta vzbuditi ni~ drugega kot globoko spo{tovanje.Kot znanstvenica je bila dr. Helga Glu{i~ u~enka legendarnih profesorjev na ljub-ljanski Filozofski fakulteti, to je prisilno upokojenega slavista dr. Antona Slodnjaka,nato komparativista dr. Antona Ocvirka in slavistke dr. Marje Bor{nik. Pri opazovanjuliterarnih del se je naslanjala zlasti na delo Romana Ingardna, pri ~emer pa je poznejerada pripominjala, da ji strogi teoreti~ni sistemi s svojim terminolo{kim hermetizmomin z dolo~ujo~o mehani~nostjo nikoli niso bili blizu. Zato lahko sklepamo, da se je rajeprepu{~ala ob~udovanju genija v literarnem delu ter ga opazovala, ne pa obratno, namre~da bi ustvarjal~evo enkratnost nategovala na poljubne teoretske sisteme in nato doka-zovala, da vidi nekaj, kar lahko opazi le naprezujo~a se znanost. [tudentom, ki smo jolahko spremljali na nihajo~i ladji med znanstvenim in pedago{kim delom, pa je pre-pu{~ala svobodno izbiro pri tem, za katero pot se bomo odlo~ili sami. Bila je namre~tudi na{a prijazna mentorica pri diplomskem, magistrskem in doktorskem {tudiju, pridrobnjakarsko vztrajnem delu torej, ki pri pridobivanju habilitacijskih univerzitetnihnazivov na ‘alost ne {teje prav veliko, a je v {tudijskem ‘ivljenju vsakega posamezne-ga mladega ~loveka {e kako pomembno.Z veliko ljubeznijo in s poglobljeno natan~nostjo nam je profesorica Helga Glu{i~utirala pot do razumevanja obse‘nih in zapletenih kri‘potij v slovenski pripovedniSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_1.pdf | DOST. 09/08/21 6.45384 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 4, oktober–decemberprozi druge polovice 20. stoletja. Opozarjala nas je na slogovno-tematske novosti, kiso povzro~ale razvojne premike v povojnem slovstvu, na primer prve s Kosma~evimromanom, nadaljnje pa {e z deli Ivana Potr~a, Edvarda Kocbeka, Vitomila Zupana,Andreja Hienga, Dominika Smoleta in Petra Bo‘i~a, pa tudi Bena Zupan~i~a. Pri raz-iskovanju sodobne proze ni izpu{~ala tako imenovanih zamejcev, temve~ se je posve~alatudi delom Alojza Rebule, Borisa Pahorja in Florjana Lipu{a. V literaturi {estdesetihlet je poudarjala delo Pavleta Zidarja, Marjana Ro‘anca in Vladimirja Kav~i~a, na-dalje pa tudi Lojzeta Kova~i~a, Rudija [eliga in Jo‘eta Snoja. Zanimivi so se ji zdelipripovedni eksperimenti Dimitrija Rupla v sedemdesetih letih, pa tudi u~inkovite no-vosti Marka [vabi~a, Emila Filip~i~a, Uro{a Kal~i~a in Branka Gradi{nika. Opozarja-la je na intelektualno pisavo Andreja Capudra, z neskritim ob~udovanjem in naklonjeno-stjo pa je vseskozi spremljala pripovedno in dramsko delo Draga Jan~arja. Iz obrobnihslovenskih pokrajin so jo raziskovalno pritegnile {e samonikle literarne pisave Marja-na Tom{i~a, Ferija Lain{~ka in Vlada @abota, v prozi osemdesetih in devetdesetih letpa romani in kratka proza Andreja Blatnika, Franja Fran~i~a, Janija Virka, Mihe Maz-zinija ter pisateljic Katarine Marin~i~, Marjete Novak Kajzer, Maje Novak, Berte Bojetuin Ivanke Hergold. Med ukvarjanjem s slovenskimi pripovednicami je izstopalo zani-manje za literarne svetove Mire Miheli~ ter za njene dru‘inske kronike iz me{~anskega‘ivljenja. Glu{i~eva je v sobesedilu literature, ki jo pi{ejo ‘enske, zgodaj opazila, danosijo prav ‘enski liki omenjene pisateljice poudarjene lastnosti nara{~ajo~e ‘enskesamostojnosti ter da se z bole~imi izku{njami re{ujejo mnogih konvencionalnih omejitev.O zna~ilno ‘enskih elementih v literarnem delu ene redkih plodovitih slovenskih pisa-teljic po drugi svetovni vojni je torej pisala ‘e takrat, ko to v na{em prostoru tako reko~{e ni bilo moderno, se pravi preden so se razmahnile razprave o t. i. ‘enski knji‘evno-sti, ‘enski literarni pisavi in podobnem. Sodobno slovensko prozo nasploh pa jeGlu{i~eva opredelila kot razdvojeno in razpeto med nemir individualnega umetni{kegaiskanja in logiko knji‘evne tradicije ter navezanost na duhovne stalnice, ki predstav-ljajo vodilne motive v na{em ‘ivljenju. Rezultati njenega dolgoletnega in obse‘negaraziskovalnega dela so razvidni v razli~nih monografijah, {e zlasti pa v zadnji, ki jetudi najbolj iz~rpna, namre~ v Slovenski pripovedni prozi v drugi polovici dvajsetegastoletja, ki je 2002 iz{la pri Slovenski matici v Ljubljani. V letih pred izidom te knjigepa je Glu{i~eva izdala {e Sto slovenskih pripovednikov (1996) in sodelovala pri {tevil-nih znanstvenih monografijah, ki so iz{le v tujini, npr. pri antologiji Zeichen und Wege:Slowenische Erzahler der Gegenwart (Celovec – Trst, 1985) in Profile der neuerenslowenischen Literatur in Karnten (2.izdaja v Celovcu, 1998) ter Dictionary of Lite-rary Biography, 181, South Slavic Writers Since World War II (Detroit – Washington,D.C. London, 1997).Vsi, ki se ukvarjamo z raziskovanjem slovenske proze, vemo, da pomeni to neneh-no delo z zelo obse‘nim in kar naprej nastajajo~im gradivom, ki nikakor ni lahkoobvladljivo. Literarni zgodovinar mora ‘e samo leposlovje prebirati tako marljivo,kakor da hodi zjutraj na delo v tovarno, na vztrajno in {tudiozno delo za svoj umskistroj, in to po nekaj ur dnevno. Ali morda z lep{o metaforo: podoben je pianistu, kimora stalno vaditi, da lahko nato koncertira. Tako torej delamo in tako je dolga letadelala tudi profesorica Helga Glu{i~. V~asih se je le (utrujeno) po{alila, da mora bratiSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_1.pdf | DOST. 09/08/21 6.45385Silvija Borovnik, Ob sedemdesetem rojstnem dnevu profesorice dr. Helge Glu{i~»na akord«. V ~asu med {tevilnimi univerzitetnimi opravili pa so se ji nabirali {e gesel-ski ~lanki za nastajajo~o Enciklopedijo Slovenije (o Marji Bor{nik, Stanku Kocipru,Tonetu Seli{karju, Dragu Jan~arju, Cirilu Kosma~u, Mileni [oukal, Ivu Zormanu inJo‘etu Felcu), pogosto pa je pisala tudi predgovore in spremne besede k najrazli~nej{imleposlovnim delom in objavljala literarne kritike. Njenemu raziskovanju sodobne pro-ze se je po slu‘beni dol‘nosti pridru‘ilo {e raziskovanje slovenske mladinske knji‘ev-nosti in v dolo~enem obdobju tudi knji‘evne didaktike.Helga Glu{i~ je leta 1979 postala izredna in 1984 redna profesorica za slovenskoknji‘evnost, v obdobju 1979–1981 je bila prodekanica za {tudijske zadeve, v letih1979–1984 pa predsednica komisije za lektorate slovenskega jezika na tujih univer-zah. Ko je med letoma 1985 in 1987 kot lektorica in gostujo~a profesorica predavala vZDA, se je za~ela zanimati tudi za slovensko izseljensko knji‘evnost, ki je nastajala vSeverni in Ju‘ni Ameriki. Poudarila je, da gre preprosto za knji‘evnost v sloven{~ini,katere posebnost je ta, da je nastajala v tujem okolju in tako razvila nekaj svojevrstnihtematskih, idejnih in oblikovnih zna~ilnosti. Zahtevala je strokovno in znanstveno po-zornost tudi za tovrstno literaturo, s svojimi novimi {tudijami z omenjenega podro~japa je podajala odli~en vzgled. Z omenjeno problematiko se je Glu{i~eva pri~ela ukvarjati{e v ~asu, ko je veljalo ukvarjanje s t. i. emigrantsko literaturo za ideolo{ko opore~no,vsekakor pa tudi za obrobno in v primerjavi z osrednje slovenskim nekako manj vred-no. Osvetlila je pripovedne in pesni{ke tokove slovenskih izseljencev, raziskala njihovrevijalni tisk ter dru‘beno in dru{tveno ‘ivljenje. Natan~neje se je ukvarjala z njihovimknji‘evnim ustvarjanjem, kakr{no se je oblikovalo zlasti po drugi svetovni vojni, ko seje v Ameriko in Argentino odselila ve~ja skupina slovenskih kulturnih, znanstvenih inpoliti~nih delavcev. Medtem ko so se slovenski literarni zgodovinarji v glavnem izogi-bali raziskovanju literature tako imenovanih politi~nih emigrantov, je Glu{i~eva izka-zala precej{njo mero poguma, ko se je lotevala takih neza‘elenih literarnih gradiv.Analizirala je dela Zorka Sim~i~a, Rude Jur~ca, Franceta Pape‘a, Karla Mauserja,Mirka Kun~i~a, Narteja Velikonje in {tevilnih drugih. Do raziskav Helge Glu{i~ je bilaslovenska knji‘evnost v obeh Amerikah znana le v obliki posameznih razprav, v krat-kih pregledih in nekaterih antolo{kih izdajah, izseljenska knji‘evnost pa je bila vednona dolo~en na~in lo~ena od mati~ne slovenske knji‘evnosti. Glu{i~eva si je prizadeva-la za ukinjanje te nepravi~ne meje. Poezijo je dojela kot najzanimivej{o in v umetni{kempogledu najtehtnej{o literarno zvrst v izseljenskem knji‘evnem snovanju. Na podro~jusodobnega slovenskega romana, ki je nastajal zunaj Slovenije, pa je Glu{i~evo priteg-nilo zlasti delo Marka Krem‘arja, Ivana Koro{ca, Marjana Marolta, Stanka Kocipra,Franka Bukvi~a ter ‘e omenjenih Sim~i~a, Mauserja in Jur~ca. Tako o osrednji sloven-ski kot o izseljenski knji‘evnosti je literarna znanstvenica Helga Glu{i~ predavala obrazli~nih prilo‘nostih v tujini, v Ljubljani pa redno kot profesorica na Filozofski fakul-teti ter na tradicionalnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki jevsako leto v poletnem ~asu na voljo tujim slovenisti~nim {tudentom in profesorjem.Del svojega raziskovalnega dela je objavila po razli~nih znanstvenih revijah in ~asopi-sih, precej pa tudi v izjemno obse‘ni, natan~ni in {tudijsko dragoceni izdaji Slovenskaizseljenska knji‘evnost (1999), ki jo je v treh knjigah pripravila in uredila dr. Janja@itnik s profesori~inim sodelovanjem. V drugi knjigi je Glu{i~eva prispevala znanstveniSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_1.pdf | DOST. 09/08/21 6.45386 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 4, oktober–decembersestavek Knji‘evnost novih slovenskih priseljencev v ZDA po letu 1945 ter ~lanek oLudvetu Potokarju v sklopu razdelka Literarno ustvarjanje Slovencev v Kanadi avtorjaMirka Juraka. V tretji knjigi, ki zajema slovensko knji‘evno ustvarjalnost v Ju‘niAmeriki, pa je Glu{i~eva prispevala poglavje Poezija ter ponovno sodelovala pri sestav-ljanju biografskih in bibliografskih preglednic. Izdajo je nato sklenila {e s sklepnomislijo. Pred tem je Helga Glu{i~ skupaj z Zoro Tav~ar in Martinom Jevnikarjem po-skrbela {e za izid antologije emigrantske proze 1945–1991, ki je iz{la z naslovom Podju‘nim kri‘em (1992). Njeno delo na tem podro~ju je bilo tako rezultat velike znan-stvene zagnanosti in potrebe po strokovni informaciji kot tudi spo{tovanja do vsegakulturnega in knji‘evnega bogastva, ki je bilo ustvarjeno v izseljenstvu.Spo{tovano profesorico dr. Helgo Glu{i~, avtorico zahtevnega in obse‘nega znan-stvenega opusa s podro~ja slovenske knji‘evnosti, je akad. prof. dr. Matja‘ Kmecl ime-noval prvo damo slovenske literarne zgodovine (Delo, 20. 3. 2004, str. 7). S tem imenit-nim nazivom, ki ga je cenjena znanstvenica zaslu‘eno nasledila po prvi ugledni univerzi-tetni profesorici za slovensko knji‘evnost, prof. dr. Marji Bor{nik, se prav gotovo strinja-mo vsi, ki delo prof. dr. Glu{i~eve poznamo. Pri tem naj {e omenimo, da je dr. Glu{i~evapri~ela poglavja iz slovenske literarne zgodovine na univerzitetni katedri predavati {e vtistih letih, ko so bile ‘enske z doktorati na slovenskih univerzah precej redke ali z drugi-mi besedami, ko so tudi literarno znanost in teorijo imeli v zakupu {e prete‘no mo{ki.Vem, da prof. Glu{i~eva ne bo prav vesela, ker to omenjam, toda osebno se mi zdi, daobremenjenost z dru‘ino in z vsemi trivialnostmi, ki jih zlasti ‘enski podarja ‘ivljenje,tudi zanjo ni bila prav lahka ter da je morala izjemno trdo delati, ~e se je hotela uveljavitina tako tradicionalno mo{kem znanstvenem podro~ju, kakr{na je bila do nedavnega naSlovenskem literarna zgodovina. Dosegala pa je odli~ne in izvirne raziskovalne rezultateter ostajala do {tudentov prizanesljivo, razumevajo~e ~love{ka.Profesorice Helge Glu{i~ pa se ne spominjamo le kot uglajene in dostojanstvenegospe, temve~ tudi kot strokovnjakinje, ki se nikoli ni hotela uveljavljati na ra~undrugega in ki ni znala dajati v ni~ znanstvenega ali pedago{kega dela svojih kolegov,kar je bila v ~asu njenega slu‘bovanja na fakulteti na ‘alost ‘e precej raz{irjena dru‘abnamoda. Helga Glu{i~ ni hodila po ljudeh, to je zaradi zgodovinske higieni~nosti pa~treba zapisati. Ne premorejo namre~ vsi veliki raziskovalci tudi enako velikih ~love{kihlastnosti. Sama pa profesorice Glu{i~eve nisem poznala vse ‘ivljenje, saj sem jo pri~elasre~evati {ele, ko sem se v osemdesetih letih vpisala na ljubljansko slavistiko, ona pa jebila takrat ‘e na vi{ku svoje poklicne poti. Zato se mi je najprej zdelo, da bom ta~lanek te‘ko napisala, ker najbr‘ ne vem »vsega«. Toda ~eprav to besedilo seveda nipopolno in bi lahko bilo {e bolj iz~rpno, naj povem, da sem ga rada napisala, saj sem vpoznej{ih letih, ko sem s profesorico sodelovala tako {tudijsko kot poklicno, postajalanjena u~enka bolj, kakor sem si to lahko predstavljala. V svojem vsakdanjem, mimo-be‘nem ‘ivljenju o tej navezanosti sploh nisem utegnila razmi{ljati, toda bolj ko sedanes ustavljam in oziram v preteklost, bolj se zavedam, da je imelo pedago{ko inznanstveno delo Helge Glu{i~ tudi zame neprecenljivo vrednost. Ali preprosto, imelasem sre~o, ker je bila moja profesorica.Silvija BorovnikPedago{ka fakulteta v MariboruSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_1.pdf | DOST. 09/08/21 6.45Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)

Ob sedemdesetem rojstnem dnevu profesorice dr. Helge Glušič

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-27924578/PDF-2004-4-0-1

Ob sedemdesetem rojstnem dnevu profesorice dr. Helge Glušič

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals