Barbara PREGELJ

Directory of Open Access Journals

107Barbara Pregelj, Dvojezična antologija slovenske literatureDVOJEZIČNA ANTOLOGIJA SLOVENSKE LITERATUREA bilingual anthology of Slovene literature. An Anthology of South Slavic Literatures, 1, Slo-vene Literature. Ur. Henry R. Cooper. Bloomington: Indiana, 2003. 333 str.Dvojezično antologijo slovenske literature, ki je kot prva izmed petih predvidenih zvezkovizšla v zbirki južnoslovanskih literatur, uvaja krajša preglednica slovenske izgovorjave. Sledijo jikrajši predgovor, oris slovenske književnosti ter dvojezična slovensko-angleška antologija slo-venske književnosti.V predgovoru avtor popisuje okoliščine, ki so privedle do objave antologije. Pri tem izposta-vi predvsem dejstvo, da je bila antologija pred razpadom Jugoslavije zasnovana kot Antologijajužnoslovanskih literatur – ta naj bi poleg slovanskih književnosti bivših jugoslovanskih naro-dov (slovenske, hrvaške, srbske, makedonske) obsegala tudi bolgarsko književnost –, potem paprerasla v samostojne knjige zbirke, ki z dvojezičnim korpusom besedil predstavljajo vsako odomenjenih literatur posebej. Avtor se mimogrede dotakne tudi vprašanja dostopnosti besedil,njihove transkripcije ter prevajanja.Predgovoru sledi oris slovenske književnosti, ki na desetih straneh kratko predstavlja najpo-membnejša besedila in avtorje slovenske književnosti. Pregled »diskontinuirane, skoraj tisočlet-ne tradicije slovenske književnosti« (20) začenja z omembo Brižinskih spomenikov. Ob prote-stantskih piscih (Trubarju in Dalmatinu) piše o začetku literarnih prizadevanj med Slovenci inBohoričevi slovnici, ob Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske pa omeni tudi Zizenčelijevo pe-sem kot prvo slovensko natisnjeno posvetno besedilo. Kontinuirana literarna produkcija se začenjaz razsvetljenstvom: Devom, Pohlinom, Linhartom, Vodnikom, mecenom Žigo Zoisom ter avtorjemprve znanstvene slovenske slovnice, Jernejem Kopitarjem. Ob osrednjem romantičnem dvojcu,Čopu in Prešernu, omeni tudi črkarsko pravdo ter izid prve slovenske povesi, Ciglerjeve Sreče vnesreči. Druga polovica 19. stoletja izostri vprašanje nacionalne identitete. Poleg pesniških imenJenka, Stritarja, Gregorčiča in Aškerca so v tem času še zlasti pomembni vznik ter razvoj prozev delih Levstika, Jurčiča in Tavčarja. Desetletji med 1899 in 1918 sta eni najplodovitejših v vsejslovenski literarni zgodovini, vpliv Moderne (Kette, Murn, Cankar, Župančič) pa sega vse dosodobnih avtorjev. Med njihovimi sopotniki navaja predvsem Alojza Gradnika, ki ga imajo mnogiza »najobčutljivejšega slovenskega lirika 20. stoletja«. Srečko Kosovel velja za najpomembnej-šega slovenskega ekspresionista, Ivan Pregelj pa ekspresionističnega proznega pisca katoliškeorientacije. Kaplan Martin Čedermac plodovitega Franceta Bevka velja za enega boljših roma-nov obdobja med obema vojnama. Med avtorji socialnega realizma (po letu 1930) naštejePrežihovega Voranca, Miška Kranjca, Cirila Kosmača. Med pesniki po 1930 so najopaznejšaimena Božo Vodušek, Matej Bor, Karel Destovnik - Kajuh in France Balantič. Med povojnimipesniki omenja edino Edvarda Kocbeka, ob Pesmih štirih pa opozarja na prelom s socialnotematiko in objektivno stvarnostjo ter njihov premik v smeri liričnosti in intimizma. Od proza-istov omenja prehod Lojzeta Koviča od realizma k modernističnemu toku zavesti. 60., 70. in 80.leta v slovenski literaturi zaznamuje konec tabujskih tem in inovativne težnje tako na področjupoezije (Strniša, Šalamun, Zagoričnik, Zajc, Taufer; omenja tudi koroške avtorje in prevajalce:Milko Hartman, Valentina Polanška, Andreja Kokota in Gustava Januša), proze (Šeligo, Rebula,Zupan, Kavčič, Zidar, Jančar), kakor tudi dramatike (Zajc, Strniša, Šeligo, Jančar, Javoršek,Smole, Kozak, Jovanović). Med mlajšo pesniško generacijo označi Debeljaka za uspešnega innagrajevanega predstavnika postmodernističnega pisanja. Pregled sklene z razmišljanjem o zaslovensko literaturo značilni receptivnosti (ki je ne razume kot imitacijo v negativnem smislu),Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2006_1_10.pdf | DOST. 18/08/21 4.10108 Slavisti~na revija, letnik 54/2006, {t. 1, januar–marectemveč kot odraz stilov, tehnik in tem iz zahodnoevropske, v zadnjem času pa tudi severno injužnoameriške književnosti. Izvirnost slovenske književnosti je v njeni izraznosti in človečnosti,v navezavi na slovenski jezik, pa tudi v omejenosti možnosti njene recepcije: »Kakor da težnjevsakega pisatelja tako po dolce kot utile slovenskim avtorjem ne bi zadostovale, so se slovenskipesniki, dramatiki in pripovedniki v stoletjih morali boriti še s številčnostjo svojega občinstva, zomejenim dosegom svojih besed. Zaradi njihove izvirnosti jim je tudi uspelo.«Najobsežnejši del Antologije obsega dvojezični korpus besedil Primoža Trubarja (Ena duhov-ska pejsen zoper Turke), Valentina Vodnika (Moj spomenik), Franceta Prešerna (Slovo od mla-dosti, Sonetni venec, Sonetje nesreče I, Zdravljica), Frana Levstika (Martin Krpan z Vrha), Iva-na Tavčarja (odlomek iz Visoške kronike), Janka Kersnika (Kmetska smrt), Antona Aškerca(Pevčev grob), Ivan Cankarja (odlomek iz Hiše Marije Pomočnice), Otona Župančiča (Duma,Telesa naša), Alojz Gradnik (Eros – Tanatos, Besede iz groba), Ivana Preglja (Gospoda Matijezadnji gost), Prežihovega Voranca (odlomek iz Samorastnikov), Milke Hartman (Zakaj?, Izbra-na, Žito valovi), Srečka Kosovela (Evakuacija duha, Integrali, Kons, Črni zidovi, Mrtve oči,Rdeča raketa, Odprto, Ura žalosti), Edvarda Kocbeka (Glejte nelepo ženo, Na vratih zvečer,Lipicanci, Maharadža), Cirila Kosmača (odlomek iz Pomladnega dne), Vitomila Zupana (Sta-lišče velikega miru), Franceta Balantiča (Žalostinka), Daneta Zajca (Kepa pepela, Vrt, Velikičrni bik, Ubijavci kač, Vse ptice, Dva), Gregorja Strniše (Brobdingang III, Brobdingang V,Svečeniki, Grobovi, Tu je bil tiger I–V), Kajetana Koviča (Labrador, Lovec, Nekaj), TomažaŠalamuna (Hommage kapi stricu, History, Ljudska, Brati: Ljubiti, Beseda), Draga Jančarja (Smrtpri Mariji Snežni) in Branka Gradišnika (Meopat). Besedila navedenih avtorjev uvajajo krajšeopombe o avtorjih, oznaka in umestitev prevedenega besedila (odlomka) v širši kontekst terpodatki o izdaji uporabljenega besedila.Vsak antologijski izbor je pomenljiv. Ravno z izbranimi, še bolj pa z izpuščenimi avtorji inbesedili se antologija osmišlja ter kaže svojo drugačnost v odnosu do drugih podobnih izborov.Pogled na slovensko književnost od zunaj je predvidljivo svojski in zato navadno zanimiv. Mo-goče ga je tudi prebirati v kontekstu nekaterih tehtnih premislekov in drugačnih gledanj na slo-vensko literarno preteklost znotraj slovenske literarne vede (Kmecl: Tisoč let slovenske literatu-re). Tedaj Dvojezična antologija slovenske literature pokaže svojo drugačnost: iz v tem zapisuprecej nadrobnega navajanje avtorjev tako iz orisa slovenske književnosti kakor tudi antologije sibralec lahko sam ustvari podobo glavnih Cooperjevih poudarkov. Primerjava s kakšno od anto-logij slovenskih urednikov, ki so izšle v angleškem jeziku (denimo precej obsežnejšo antologijoFragments from Slovene literature: an anthology of Slovene literature, ki jo je v zbirki LitteraeSlovenicae uredila Vanesa Matajc, leta 2005 pa izdalo Društvo slovenskih pisateljev) še dodatnoizpostavi urednikovo tezo o diskontinuiteti slovenske književnosti, ki se razlikuje od precej boljustaljenega stališča o kontinuiteti slovenske književnosti od Trubarja dalje (to je razvidno tudi izodbira besedil v antologiji Matajčeve). Cooper denimo v antologiji tako povsem obide predsta-vnike slovenske baročne književnosti, manj pozornosti nameni predstavitvi moderne (manjkataKette in Murn) in različnim -izmom ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, predvsem pa predstav-nikom najnovejših ustvarjalnih generacij, s katerimi bi lahko angleško govorečim bralcem naka-zal tudi (verjetno zanje zanimivo) recepcijo nekaterih ameriških avtorjev v slovenskem prostoru,o kateri je pisal tudi v svojem orisu slovenske književnosti. Natančnejši bralec bo verjetno občas-no pogrešal tudi kakšno razlago širšega družbenega in zgodovinskega konteksta (bolj nepoučenibralec, denimo, verjetno težje najde povezavo med Trubarjevo slovenščino, Ljubljano in izgo-nom avstrijskih oblasti v Nemčijo). Problematične se zdijo tudi nekatere vrednostne in neobjek-tivne oznake (je Vodnik sodeloval s francoskimi okupacijskimi silami?; velja Vitomil Zupan zaenega najvplivnejših in najpriljubljenejših slovenskih pisateljev?) ter težko dokazljivi podatki oavtorjih (je bil Vodnik res prostozidar?).Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2006_1_10.pdf | DOST. 18/08/21 4.10109Kljub nekaterim pripombam, ki bi jih bilo verjetno mogoče odpraviti z razlago in utemelji-tvijo kriterijev, ki so urednika navedli k njegovemu izboru, pa tudi s kakšno dodatnim tolmačenjemin opombo, pomeni Dvojezična antologija slovenske antologije dragocen in svojstven pogled naslovensko književnost od zunaj. Zaradi nekaterih navedenih specifičnosti – in v dokaz prav teh –pa jo bo pri (pro)uče(va)nju v Ameriki verjetno dopolnjevalo še kakšno besedilo, ki slovenskoknjiževnost dojema bolj kontinuirano in celostno.Barbara PregeljLjubljanaBarbara Pregelj, Dvojezična antologija slovenske literatureSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2006_1_10.pdf | DOST. 18/08/21 4.10Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)

Dvojezična antologija slovenske literature

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-31730274/PDF-2006-1-2-4

Dvojezična antologija slovenske literature

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals