Članek obravnava problematiko govorjenega knjižnega jezika, kot je razvidna iz najnovejšega kodifikacijskega priročnika, Slovenskega pravopisa 2001. Omenjeni - po imenu sicer pravopisni - priročnik v pravilih in slovarju posebej zadeva tudi govorjeni knjižni jezik, tako s pravorečnega kot tudi širše fonetično-fonološkega vidika. Osnovni namen in povod za nastanek tega članka so bile nejasnosti pri uresničevanju govorjenega knjižnega jezika v razmerju do norme. Pri tem nas je zanimala predvsem opredelitev in funkcija govorjenega knjižnega jezika v sodobni slovenistiki, fonetično-fonološki opis knjižnega jezika tudi v poglavju Glasoslovje. Poseben poudarek je bil na aktualnosti in realnosti knjižne norme
