Erika KRŽIŠNIK

Directory of Open Access Journals

711 Hrvati imajo {e dva ve~ja dvojezi~na frazeolo{ka slovarja, Rusko-hrvatski ili srpski frazeolo{ki rje~nik(1979, 1980, ur. A. Menac) in Hrvatsko-njema~ki frazeolo{ki rje~nik (1988, ur. J. Mate{i}), ter serijo manj{ih,Mali frazeolo{ki rje~nici (1985–1998), v kateri je poleg drugih (hrva{ko-ruski in -ukrajinski, -~e{ki in -slova{ki, -poljski, -nem{ki, -italijanski, -francoski, -latinski, -gr{ki in -novogr{ki) iz{el tudi hrva{ko-sloven-ski frazeolo{ki slovar; prim. oceno E. Kr‘i{nik, Zbirka Mali frazeolo{ki rje~nici in Hrvatsko-slovenskifrazeolo{ki rje~nik, v JiS 1995, {t. 3, str. 157–166.2 Saj je od za~etka moderne frazeologije v drugi polovici 20. stol. prav ruska, in to ne samo rusisti~na,najbolj razvita in prodorna, vplivna v evropskem in celo v ameri{kem jezikoslovju. Tudi oba druga avtorjanovega hrva{kega slovarja sta rusista.3 Prim. oceno I. Stramlji~ – Breznik: @eljka Fink – Arsovski, Poredbena frazeologija: pogled izvana iiznutra (Zagreb 2002), v Jezikoslovnih zap., 2003, {t. 1, str. 145–148.4 Frazeologija je v tem smislu ‘e odigrala svojo vlogo v ~asu predromantike in romantike. Tudi priSlovencih jo tedaj najdemo v slovnicah Gutsmanna (1777) in Metelka (1825), ~eprav sicer – ne takrat nedanes – ni samoumevno poglavje v tovrstnih delih.OCENE – ZAPISKI – SPORO^ILAAntica Menac, @eljka Fink – Arsovski, Radomir Venturin: Hrvatski frazeolo{ki rje~nik. Za-greb: Naklada Ljevak, 2003.Lani (2003) je iz{el novi enojezi~ni hrva{ki frazeolo{ki slovar Hrvatski frazeolo{ki rje~nik(dalje HFR), prvi po iz~rpnem Mate{i}evem Frazeolo{kem rje~niku hrvatskoga ili srpskogajezika iz leta 1982.1 Vsi trije avtorji, A. Menac, @. Fink Arsovski in R. Venturin, so znani hrva{kifrazeologi, prva med njimi seveda A. Menac, ki je – ~eprav rusistka, ali pa ravno zato2 – brezdvoma »mati« sodobne frazeologije na Hrva{kem sploh. Ob imenu @. Fink – Arsovski opozori-mo {e na njeno predlani iz{lo knjigo Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra (Zagreb2002).3Potrebnost novega slovarja avtorji (str. 5) zagovarjajo z razvojem frazeologije kot jezikoslovnediscipline kakor tudi z nestrokovnimi pobudami, kot je npr. ~edalje pogostej{a raba frazemov vpublicisti~nih besedilih in v medijih sploh (njihova uporabnost pri razli~nih televizijskih kvizihitd.). Zdi pa se, da je mogo~e iskati {e globlje vzroke. Nara{~ajo~o »mod(er)nost« frazeolo{kihslovarjev sploh lahko razumemo tudi kot kompenzacijo za vse ve~jo uniformiranost tega sicerpisanega sveta, kot potrebo po druga~nosti, samosvojosti.4 Za hrva{ko frazeologijo je {e malen-kost bolj pomembno – Mate{i}ev slovar nosi namre~ v naslovu opredelitev »hrva{ki ali srpski«.Avtorji HFR se – modro – niso lotili nesmiselnega posla delitve, temve~ so za merilo preprostovzeli rabo: to in to se v hrva{kem jeziku najpogosteje rabi.Koliko v slovar?Po obsegu se novi slovar z 2258 frazeolo{kimi enotami uvr{~a prej med male kakor velikeslovarje (Mate{i}ev slovar na primer vsebuje 12000 frazemov), pomembno pa je, da so v njem –tako pravijo avtorji v Predgovoru (str. 6) – zbrani najpogostej{i frazemi. [koda je, da merila, pokaterih se je pogostnost dolo~ala, niso natan~neje eksplicirana: »Za ovaj su rje~nik odabranifrazemi koji imajo {iroku uporabu u suvremenom hrvatskom jeziku, ponajprije u njegovomkolokvijalnom obliku.« (Str. 6.) Dolo~eni pa sta dve merili za izlo~anje, in sicer zastarelost inskrajna ekspresivnost v obe smeri, privzdignjeno in grobo vulgarno – tako ne‘ivost kakorpremo~na ekspresivnost namre~ omejujeta rabo. Predpostavljamo torej, da gre predvsem zaizbiro subjektivnega merila sestavljalcev slovarja, kar je prav gotovo eno od legitimnih meril vslovaropisju; najbr‘ pa je bila ta izbira vsaj deloma dodatno preverjana s korpusom, saj se medSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_1_5.pdf | DOST. 08/08/21 9.3172 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar–marec5 Izbiro avtorskega merila potrjujejo tudi tisti ponazarjalni zgledi, ki niso dokumentirani, temve~ so»narejeni« – treba pa je re~i, da je takih manj{ina. Drugi viri so {e: izbrana in na koncu v seznamu (str. 410–414) na{teta dela hrva{ke proze 2. polovice 20. stol., ~asopisi po letu 1990 in spletni iskalniki (Google,Yahoo in Altavista).6 Ustrezni slovenski frazem biti v bedu je zanesljivo slengovski. Zanimiv je njegov nastanek: samostalni{kasestavina *bed je iz angl. pridevnika oz. homonimnega prislova bad ’slab’ oz. ’slabo’ (prim. tudi to je bed ’toje slabo’), pri tem pa je gotovo {lo za oblikovno-pomensko naslonitev na slov. beden (prim. prav tako slen-govsko to je bedno).7 O tem prim. v E. Kr‘i{nik, Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001, v SR 2003/2, 221–237, o temna str. 225/226.8 Velika za~etnica v Bog <bio> s tobom (vama) <!> ni znak za za~etek, temve~ za lastno ime. Samostal-nik bog pi{ejo z veliko ali malo za~etnico odvisno od stopnje njegove desemantiziranosti v posameznemfrazemu. Ker pa dolo~ena desemantizacija v frazemu nastopa v vsakem primeru, se avtorji zavedajo te‘avpri razmejevanju (str. 12).viri za ilustrativno gradivo navaja tudi Hrva{ki nacionalni korpus.5 Dalje je v pokrajinskojezikovnotako ‘ivahni jezikovni skupnosti, od Med‘imurja do Dalmacije, precej verjetno, da so mnogisicer zelo pogosto rabljeni frazemi zemljepisno omejeni – pri tem imamo recimo v mislih fraze-me z nare~nimi sestavinami, npr. ni frigan ni pe~en, ali frazeme, ki so morda celo slengovski,npr. biti u bedu, pasti/padati u bed.6 Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je v slovarju upo{tevanatovrstna razplastenost oz. koliko so izbrani najpogostej{i frazemi hkrati tudi vsehrva{ki, ne da bise pri tem posebej izpostavljala potreba po omejevanju s knji‘nojezikovno normo.Kaj v slovar?Avtorji se odlo~ajo za razumevanje frazeologije v t. i. o‘jem smislu, zato so v slovarju zbra-ne samo tiste leksikalizirane stalne zveze, ki so vsaj deloma idiomati~ne:»Frazemi su ustaljene sveze rije~i koje se upotrebljavaju u gotovu obliku, a ne stvaraju se tijekomgovornog procesa, i kod kojih je bar jedna sastavnica promijenila zna~enje, tako da zna~enje frazema neodgovara zbroju zna~enja njegovih sastavnica. Me|u va‘nim odrednicama frazem jesu i njihova ekspre-sivnost, slikovitost i konotativnost.«Poleg besednozveznih frazemov upo{tevajo tudi (ve~)stav~ne, ki niso pregovorni, npr. necvjetaju ru‘e (komu), makar sjekire padale s neba – se pravi take, ki imajo prosto vezljivostnomesto nosilca stanja/lastnosti (komu – in jim nekateri dajejo tudi status nepravih glagolskihfrazemov), in stav~ne frazeme brez praznih mest (tudi pragmati~ne, npr. Bog <bio> s tobom(vama)<!>). Tudi teh ne navajajo v obliki povedi, tj. ne za~enjajo jih z veliko za~etnico (prim.na~in zapisovanja v Slovenskem pravopisu 2001), 7 kar je edino pravilno in potrjeno tudi z ilu-strativnim gradivom, npr. Komu su potrebne te tvoje ~r~karije? Sve je to trla baba lan da jojpro|e dan (str. 19).8 Upo{tevani so tudi t. i. minimalni frazemi, imenujejo jih foneti~ne besede,tj. zveze ene nagla{ene sestavine in ene ali ve~ nenagla{enih (ni u ludilu). Pri postavljanju mejemed eno besedo in besedno zvezo se zavestno (prim. Predgovor str. 11/12) dr‘ijo jezikovnega,ne pravopisnega merila, zato kot frazeme vklju~ujejo tudi (pravopisne) tvorjenke tipa amo-tamo,zbrda-zdola.Kako v slovar?Najprej je treba pohvaliti oblikovno in vsebinsko odli~no re{eno in bralcu prijazno predsta-vitev slovarskega ~lanka na notranji strani »zavihka« spredaj in zadaj. Sicer pa se nadizto~nice –ki predstavljajo glede na slovni~no merilo izbrane sestavine frazemov: ~e je v frazemu samo-Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_1_5.pdf | DOST. 08/08/21 9.3173Erika Kr`i{nik, A. Menac, @. Fink – Arsovski, R. Venturin: Hrvatski frazeolo{ki rje~nik9 Sploh je opazno, da se avtorji v Predgovoru pojmu varianta, ki je v frazeologiji sicer eden temeljnihoperativnih pojmov, nekako izogibajo – prvi~ se pojavi {ele ~isto na koncu v odstavku o ilustrativnem gradi-vu (Primjeri, str. 12).10 Z ve~ vidikov neustrezno je pomensko opisovati frazem z drugim frazemom, zlasti {e, ~e je to ediniopis, kakor je npr. pri frazem Bog <bio> s tobom (vama)<!>, ki je pojasnjen s ’{to ti (vam) pada na pamet’.11 Pri frazemih z zamenljivimi sestavinami so zgledi za vsako od njih. Tudi ve~pomenski frazemi imajobesedilno ponazorjen vsak pomen.12 Prim. podobno tudi za glagolske frazeme (str. 11): »Kad se u frazemu glagol navodi u infinitivu, timese ozna~uje da on predstavlja glagolsku paradigmu i da se mo‘e rabiti u gotovo svim glagolskim oblicima.«(Pod~rt. E. K.)stalnik oz. samostalni{ka beseda, bo kot frazemska izto~nica naveden pod to nadizto~nico itd.(sledi pridevnik, prislov, glagol, glavni {tevnik, zaimek) – razporejajo abecedno. Znotrajnadizto~nice so frazemske izto~nice razporejene po abecendnem redu prve sestavine ino{tevil~ene. Vsak frazem je naveden samo enkrat, se pravi pod eno nadizto~nico, na koncu pa jedodano Kazalo (str. 367–409) vseh vklju~enih frazemov. Od tega na~elnega pravila se odstopale v dveh primerih: frazemi z obliko priredne besedne zveze (du{om i tijelom, sad ili nikad) sonavedeni pod obema (vsemi) sestavinama (sestavinami) in frazemi z zamenljivo samostalni{kosestavino pod obema (vsemi) samostalni{kima (samostalni{kimi) nadizto~nicama(nadizto~nicami), ne glede na pomensko razmerje med nadomestnima sestavinama, torej neglede na status frazemskih enot kot variantnih ali sopomenskih (kupiti/kupovati ma~ka (ma~ku)u vre}i, jesti kao ptica (pti~ica), dati po gubici (nju{ci, labrnji) komu, dok (prije nego <{to>ka‘e{ keks (britva)).9 Tudi v teh dveh primerih so frazemi obdelani, tj. opremljeni s pomenom inzgledi, le po enkrat, in sicer pri prirednobesednozveznih frazemih pri besednoredno prvi sesta-vini, pri frazemih druge skupine pa kriterija za to, pod katero sestavino bo frazem obdelan, nimogo~e ugotoviti – dejstvo je, da je kazalka vedno pri tisti sestavini, ki je navedena v oklepaju,in iz tega sklepamo, da je frazem (oz. varianta) s sestavino, ki ni v oklepaju, najpogostej{i (oz.najpogostej{a) in zato v celoti obdelana.Na~in obdelaveSlovarski ~lanek ni zapleteno zgrajen. Predstavlja ga frazemska izto~nica, pomenski opis, kisku{a biti kar najbolj nazoren,10 in vsaj en ponazarjalni zgled.11 Navedene niso niti slovni~neoznake za obna{anje frazema v besedilu (oblikoslovje, mo‘ne ali blokirane skladenjske pretvor-be) niti zvrstne, stilne ali druge oznake, ki bi tako ali druga~e predstavljale pragmatiko frazema.Tudi s tega vidika – ne le z vidika koli~ine sprejetih izto~nic – je HFS slovar manj{ega obsega.Kljub temu pa bi prezrli nekatere zanimive slovarske re{itve, ~e bi trdili, da vseh navedenihpodatkov v slovarju sploh ni. Slovni~na podoba frazema v izto~nici je na~elno predstavljena vPredgovoru (str. 10/11). Tako je na primer za samostalni{ke frazeme razlo‘eno, da je predstavi-tev frazema v izto~nici v imenovalni{ki in edninski obliki obi~ajno tudi ‘e znak za obstoj celot-ne paradigme, se pravi, da se frazem lahko rabi tudi v vseh drugih sklonih in {tevilih, nasprotnopa je predstavitev v eni sami obliki (sklonu ali {tevilu) ‘e znak za osamljeno rabo. Nezadostnosttake predstavitve je – seveda z vidika nematernega govorca – ravno v njeni na~elnosti:12 medtemko drugo velja, je prvo res le na~elno (a nemogo~e je vedeti, kdaj ni). – Nekateri drugi podatki sodani na druga~en, manj ekspliciten na~in. Najprej predvidevamo, da je temeljni napotek za so-besedilno in situacijsko vklju~evanje frazema tako po oblikovno-pomenski kakor tudi pragmati~niplati dano z izbiro najustreznej{ega ponazarjalnega zgleda. A o tem bo vedel ve~ povedati rojenigovorec. Tujejezi~nega frazeologa pri zgledih lahko na primer zmoti, da se pri frazemu biti nacijeni navajata dva zgleda in da se v obeh pojavi na visokoj cijeni, tako da ni jasno, kak{en jeSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_1_5.pdf | DOST. 08/08/21 9.3174 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar–marecstatus prvine visokoj: ali je povsem sobesedilna ali gre morda za fakultativno sestavino ali pa jeobvezna sestavina frazema. Deloma se pragmati~na pojasnila navajajo v po{evnih oklepajih kotdodatek k pomenskemu opisu, npr. ostaviti <svoje> kosti ’poginuti /obi~no u ratu/’, kao blata’mnogo, u izobilju /o novcu/’.Frazemska izto~nicaZdi se, da so avtorji obliki frazema v izto~nici namenili posebno pozornost, in verjetno jeprav natan~en prikaz slovarske oblike velika kvaliteta tega slovarja, kajti dolo~itev polne slovar-ske oblike frazema nikakor ni lahka naloga, kakorkoli je ‘e temeljna. V HFS je izto~nica nave-dena v izhodi{~ni, osnovni obliki z vsemi paradigmatskimi (variante in fakultativne sestavine)in sintagmatskimi (zunajfrazemska vezljivostnimi in morebitnimi drugimi kolokacijskimi) po-datki. Izrabljena so vsa dana oblikovna sredstva, razli~ne vrste pisave in razli~ni oklepaji, da jeizto~nica kar najbolj jasno berljiva. Kadar bi bil tak zapis prezapleten, da bi bil razmeroma lahkoprepoznaven, se navajajo enote posebej z veznikom ili: imati dug jezik ili biti duga jezika. Priglagolskih sestavinah se zapis oblikoslovnih (vidskih) variant (npr. dati/davati za pravo) razlikujeod druga~nih (sestavinskih; npr. udarila (jurnula) je krv u glavo komu,13 kar je zlasti prikladno,kadar so prisotne ene in druge, npr. do}i/dolaziti (dospjeti/dospijevati) u {kripac.14 Manj razum-ljivo je, zakaj so neglagolske sestavine obravnavane druga~e, in sicer nerazlikovalno: v oklepajuse navajajo tako oblikoslovne variantne kot tudi vse druge nadomestne sestavine, npr. omastitibrk (brke, brkove), ~uvati (paziti) koga, {to kao o~i (oko) u glavi, biti duga (dugog) vijeka innisu sve koze (ovce) na broju komu, izvu}i/izvla~iti deblji (kra}i) kraj. – Z obliko navajanjaizto~nice se od drugih razlikujejo tudi t. i. pragmati~ni frazemi, npr. Bog <bio> s tobom(vama)<!>,15 in sicer predvsem z navajanjem zaimenskih delov v obliki osebnih zaimkov, ki sov njih predstavljeni kot sestavine (pri nepragmati~nih frazemih pa so poljubnostni zaimki vezlji-vostna dolo~ila), deloma tudi s (fakultativnim) kon~nim lo~ilom (klicajem ali vpra{ajem v lom-ljenem oklepaju).13 V slovarju se po{evno tiskani poljubnostni zaimki v vlogi vezljivostnih dolo~il tipografsko sevedarazlikujejo od pokon~no in krepko tiskanih frazemskih sestavin.14 Vpra{anje, ki bi ga bilo treba v zvezi z navajanje vidskih parov v glagolskih frazemih natan~nejeraziskati, je: v kak{nem zaporedju in zakaj ravno v takem. Vpra{anje se ne nana{a posebej na slovar, ki gatukaj predstavljamo, vendar ga ta slovar z doslednim zaporedjem dovr{nik/nedovr{nik spodbuja. Pregledrazli~nih slovarjev daje razli~ne odgovore. Na~elno je zaenkrat mogo~e re~i, da pri frazemih, v katerihnastopa glagolska sestavina v enem samem vidu, prevladujejo tisti z nedovr{nikom. Tako ugotavlja F. ^er-mák v razpravi ^eské frazémy a idiomy verbální, objavljeni v slovarju Slovník ~eské frazeologie a idioma-tiky, Praga 1994, na str. 600 (pri tem prevlado pripisuje predvsem koli~ini glagolov imeti in biti), enako seugotavlja za slovenske frazeme govorjenja (prim. E. Kr‘i{nik v svoji doktorski disertaciji Slovenski glagol-ski frazemi, 1994, na str. 88, 89). Znano je tudi dejstvo, da je nedovr{ni vid slovni~no nezaznamovan (to zanekatere slovanske jezike velja {e dosledneje kot za sloven{~ino). Iz teh dveh predpostavk je mogo~e izpeljati,da je torej na~elno nevtralno slovarsko zaporedje nedovr{nik/dovr{nik. Ker pa so po drugi strani frazemiekspresivne jezikovne enote, je mogo~e, da pri obojevidskih frazemih v rabi prevladujejo dovr{ni ~leni para.Skratka, zdi se, da bi bilo pri pisanju zaporedja v vidskih parih potrebno preverjanje za vsak primer posebej,~e bi hoteli biti natan~ni. Kako so to re{evali pri navedenem ~e{kem frazeolo{kem slovarju, ni eksplicirano,opazno pa je dejstvo, da je zaporedje pri razli~nih frazemih razli~no.15 Zaimenska sestavina je tiskana kot druge sestavine frazema pokon~no in krepko. V frazemih sram(stid) te bilo<!> ali ba{ me briga pa je zaimenska sestavina (da je razumljena kot sestavina, ka‘e dejstvo, daje v krepkem tisku) zapisana kurzivno (kurzivno, vendar ne krepko, so sicer tiskana vezljivostna dolo~ila) –domnevam, da zato, ker ni omejena le na 2. osebo ednine in mno‘ine. Lahko pa gre tudi za kaj drugega.Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_1_5.pdf | DOST. 08/08/21 9.3175SklepNovi hrva{ki frazeolo{ki slovar A. Menac, @. Fink – Arsovski in R. Venturina po obsegu inbogatosti informacij ni zelo obse‘no delo, ima pa nekaj odlik: izhaja iz sodobnosti in se ne pustiovirati ne sociolingvisti~no ne normativno; je bralcu prijazen – po njem je lahko iskati, oblikafrazemskih izto~nic je oblikovno skrbno premi{ljena in – glede na ponazarjalno gradivo – ustre-za dejanskemu stanju v sodobnem hrva{kem jeziku. Kot tak je odli~no izhodi{~e za vsa na-daljnja tovrstna dela – na dobrih temeljih je lahko graditi dalje.Erika Kr‘i{nikFilozofska fakulteta v LjubljaniErika Kr`i{nik, A. Menac, @. Fink – Arsovski, R. Venturin: Hrvatski frazeolo{ki rje~nikSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_1_5.pdf | DOST. 08/08/21 9.31Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)

Antica Menac, Željka Fink - Arsovski, Radomir Venturin, Hrvatski frazeološki rječnik

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-28771426/PDF-2005-1-2-1

Antica Menac, Željka Fink - Arsovski, Radomir Venturin, Hrvatski frazeološki rječnik

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals