Jerica SNOJ

Directory of Open Access Journals

UDK 811.163.6’35”2001”Jerica SnojIn{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a v LjubljaniNEKATERE ZNA^ILNOSTI SLOVARSKEGA SESTAVKA NOVEGASLOVENSKEGA PRAVOPISA0 Na vpra{anje, kaj je novega v knji‘nem jeziku, prispevek odgovarja posredno, spredstavitvijo nekaterih zna~ilnosti slovarskega sestavka SP, in sicer s stali{~a osebnedelovne izku{nje enega od sestavljavcev teh sestavkov. Predstavitev ima namen sprakti~nim slovaropi{~evim pogledom zaobjeti nekatere prvine iz razlagalnega delaslovarskega sestavka,1 in sicer tiste, ki so manj povezane z o‘jo pravopisno problema-tiko, bolj pa s pomenskimi lastnostmi, z vpra{anji zvrstno-stilnega vrednotenja besedjain slovaropisnimi zna~ilnostmi.0.1 Izbrane prvine, o katerih bo govor, se znotraj slovarskega sestavka ka‘ejo vpodatkih, razvr{~enih v te tri skupine:2– zunanja, oblikovna zgradba slovarskega sestavka s predvidenim sistemom pod-izto~nic,– oznake in ponazorila za ‘ivost, {tevnost, ~love{kost in vezljivost,– oznake in ponazorila za tiste lastnosti slovarskih enot, ki zahtevajo zvrstno-stil-no ali o‘je normativno ovrednotenje s stali{~a knji‘ne norme.1 Sistem podizto~nic pomembno odlo~a o zna~aju zgradbe slovarja, ker besedjeprikazuje enotno hierarhizirano glede na besedotvorne zna~ilnosti in skladenjskezna~ilnosti (besednozvezne podizto~nice). Splo{na slovaropisna merila za sprejem inumestitev slovarske enote v slovar, kot so zastopanost besede v gradivu, pogostostrabe ipd., se tako kombinirajo s {e drugimi merili, vklju~enimi v ta sistem, npr. zavtomati~nim navajanjem feminativov, svojilnih pridevnikov s pregla{eno kon~nicoipd., kar je za uporabnika slovarja SP specifi~nost, ki jo mora poznati, da ve, kje lahkonajde dolo~eno besedo.1.1 Novost v slovenskem slovaropisju je tako sam nabor podizto~nic v SP kot tudinjihova slovaropisna obravnava. Z uvrstitvijo v podizto~ni~ni sistem in z izto~nicienakovredno slovaropisno obdelavo vsake podizto~ni~ne enote (lastni zapis naglasa,izgovora, pregibanjskega vzorca itd.) so nekatere kategorije slovenskega besedja prvi~slovarsko prikazane in obdelane kot samostojne slovarske enote:3  izpridevni{ki kon-1 »Razlagalni« se nana{a na opredelitev, kot je za razlago kot del slovarskega sestavka zapisanav Slovenskem pravopisu, Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2001, odstavek 1224 (v nadaljevanjuPravila SP): »Razlaga je del slovarskega sestavka, ki sledi oglavju.«2 Izbor, razvrstitev in na~in obravnave tematskih prvin v tem prispevku izhaja izklju~no izosebne delovne izku{nje in iz z njo povezanega pogleda na problematiko sestavljanja slovarskihsestavkov SP in nima zveze s formalno dolo~enimi postopki sestavljanja slovarskih sestavkov.3 Nekatere od teh enot so v Slovarju slovenskega knji‘nega jezika (v nadaljevanju SSKJ) ‘eobdelane kot podizto~nice ali osamosvojene z omejitvenimi pojasnili v zvezi, navadno v zvezi.Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2003_2_4.pdf | DOST. 08/08/21 10.28128 Slavisti~na revija, letnik 51/2003, {t. 2, april–junijverzno tvorjeni samostalniki (‘gán -a -o ... ‘gáno -ega s ... poud. kozar~ek ‘ganega),4stalne predlo‘ne zveze (prim. do sítega mer. prisl. zv. v sestavku pri pridevniku sìt síta -o),glagoli s prostim morfemom, iz lastnostnih pridevnikov konverzno izpeljani vrstnipridevniki (vesél -a -o ... vesel ~lovek .... veséli -a -o ... poud.: pripravljati se za veseli danporoko) in tvorjeni pridevniki na -ni (prálen -lna -o ... Blago je pralno prálni -a -o ...pralni stroj; pralno milo). Zlasti iz~rpno so predstavljeni izpridevni{ki konverzni samo-stalniki in slovarske enote, ki so bile dolo~ene za podizto~nice pri glagolu.51.2 Avtomati~no in izena~eno navajanje podizto~ni~nih kategorij feminativov,svojilnih pridevnikov in lastnostnih izpridevni{kih samostalnikov na -ost (v prikazuenakovredna sta npr. samostalnik slabóst in glavátost; svojilni pridevniki so sprejemanicelo kot oblikoslovnopremenski avtomatizem), tj. ne glede na sicer{nja merila zasprejem izto~nic v slovar (prisotnost v gradivu, pogostost, posebna merila glede nazna~aj slovarja), pomeni uveljavitev avtomatizma poleg splo{nega slovaropisnegana~ela, da se vsaka slovarska enota individualno presoja na osnovi gradiva in da seslovarski prikaz podreja svojskosti vsake enote. Ta podizto~ni~ni avtomatizem, ki gazasnova slovarja utemeljuje z normativnim zna~ajem slovarja, je zlasti v nekaterihprimerih ote‘eval slovarski prikaz dejanskega mesta, ki ga ima slovarska enota v rabi.1.3 Zaradi podizto~ni~nega sistema vsebuje slovar SP {e novost pri izto~ni~enju: kotdve samostojni izto~nici sta lahko obravnavani slovarski enoti, ki sta sicer medsebojnopovezani na ravni ve~pomenskosti (npr.: vodník1 -a m ’kdor koga kam vodi’ je ena izto~nicas podizto~nicama vodníca -e ̀  in vodní~in -a -o, pomen ’kar koga vodi’ pa je osamosvojenv posebno izto~nico vodník2, ker bi bil mote~ v podizto~ni~nem sistemu pri vodník1).2 O kategorialnih pomenskih lastnostih {tevnosti, ‘ivosti in ~love{kostiter vezljivosti6V slovarju SP so na{tete kategorije za slovenski jezik prvi~7  na~rtno izkazovane vobliki posebnih oznak (oznake za ne{tevne samostalnike snov., pojm., skup, oznaka ‘iv.4 V SSKJ je samostalni{ka raba v mnogih primerih sicer nakazana, vendar brez samostojnegaprikaza po spolu razli~nih samostalnikov.5 O vrstah podizto~nic pri glagolu gl. Pravila SP, odstavek 1245.6 V Slovar~ku jezikoslovnih izrazov (Pravila SP, odstavek 1135) in v Teoreti~ni podstavislovarja novega SP (Jo‘e Topori{i~, 1994, Teoreti~na podstava slovarja novega SP, Slavisti~na revija42/4, 458, 465) sta sicer lastnosti ‘ivost in ~love{kost imenovani slovni~na lastnost. Glede na merila,po katerih je redaktor abstrahiral te lastnosti iz gradiva, pa je jasno, da se ‘ivost, ~love{kost, {tevnostin vezljivost nana{ajo na lastnosti, ki zadevajo slovarski pomen. V teh merilih, izoblikovanih prisamem redigiranju, je utemeljeno tukaj{nje skupno poimenovanje kategorialne pomenske lastnosti(za {tevnost, ‘ivost, ~love{kost in vezljivost), prevzeto po Slovenskem leksikalnem pomenoslovju (gl.Ada Vidovi~ Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje, Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofskefakultete, 2000, 29–38), ~eprav se pri samem delu to poimenovanje ni uporabljalo in ~eprav tekategorije za delovno rabo niso bile definirane izrecno s stali{~a slovarskega pomena.7 Slovarski sestavki SSKJ v posredovanju pomenskih analiz in v ponazorilih rabe te lastnostisicer razmeroma natan~no upo{tevajo in tudi izra‘ajo, le da posredno (z ustrezno razlagalno besedo,z oddeljenostjo ponazorila s spremenjeno kategorialno pomensko lastnostjo za po{evnico, z ustrez-no zapostavljeno razlago), brez navajanja oznak za kategorialne pomenske lastnosti.Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2003_2_4.pdf | DOST. 08/08/21 10.28Jerica Snoj, Nekatere zna~ilnosti slovarskega sestavka novega Slovenskega pravopisa 129oz. ne‘iv. za ustrezno kategorijo samostalnikov m. sp., oznaka ~lov.) in s posebnimna~inom ponazarjanja rabe (vezljivost). To je pomenilo, da so si sistem njihoveganavajanja (v okviru zahtev, kot jih je postavljala zasnova slovarja) morali redaktorjislovarskih sestavkov na novo zgraditi med samim delom. S stali{~a sicer{nje zasnoveslovarja to ozna~evanje pomeni te‘njo, ki presega specialni zna~aj pravopisnegaslovarja kot normativnega priro~nika. Namre~: navajanje oznak za kategorialne po-menske lastnosti se ne omejuje na normativno problemati~ne primere (tak primer jene{tevna raba samostalnika ríba: ... snov., neknj. pog. postre~i z ribo z ribami), kot bi sev pravopisnem slovarju pri~akovalo.Tako se oznaki ‘iv. in ~lov. navajata vedno, ne glede na to, ali je kategorialnalastnost predvidljivo vezana na denotativni pomen (golób -a m ’‘ival’ je avtomati~nopredvidljivo ‘iv., fànt fánta m ’oseba’ je avtomati~no predvidljivo ~lov.), ali pa gre zamotivirani pomen, ki temelji na spremembi kategorialne lastnosti in je pogosto stilnozaznamovan (npr. lisíca1 -e ‘ ... ’zvita, prebrisana ‘enska’ vsebuje kateg. pomenskolastnost ~lov. zaradi pomenskega prenosa, in sicer v stilno zaznamovani rabi (poud.)).Redaktorjeva naloga je bila, pri vsaki slovarski enoti na osnovi gradiva ugotovitivse mo‘nosti glede pomenskokategorialnih lastnosti in jih na dogovorjeni na~inprikazati v slovarskem sestavku. Prakti~no je to pomenilo zajeti in ponazoriti tudi vsepomene ve~pomenskih besed, vezane na spremembo teh lastnosti. Npr. pri samostal-niku pisánje -a s, pojm. se pomen ’sestavek’ zaradi same pomenskosti ne bi navajal, kerpa vklju~uje spremembo kategorialne pomenske lastnosti {tevno – (pisanje naloge) v{tevno +, je pomen ponazorjen. Zahtevi, da se s samim ponazorilom rabe nakazujejovsi kategorialno razli~ni pomeni, je bilo te‘ko natan~no ustre~i; za kategorialnorazli~ne pomene je namre~ mo‘no, da se na ravni najbolj tipi~nega slovarskega pona-zorila izra‘ajo v povsem enakih besednih zvezah (npr. v besedni zvezi, omejeni naolupiti krompir, ki je tipi~na za samostalnik krompír -ja m in zato primerna za pona-zorilo, ni mogo~e izklju~iti ne kategorije {tevnosti ne ne{tevnosti), besedne zveze, kiprepri~ljivo ponazarjajo dolo~eno kategorialno lastnost, pa so lahko redko rabljenein s stali{~a slovarskega ponazarjanja pravzaprav neustrezne (npr. pri fi‘ôl -a m zaponazorilo {tevnega pomena zgled pre{teti fi‘ole). Te zadrege pri sestavljanju slovar-skega sestavka so s slovaropisnega stali{~a opozarjale, da je bilo te‘ko slovaropisnopravilno izpolnjevati zahtevo popolnega navajanja kategorialnih pomenskih lastno-sti (brez omejitve na normativno problemati~ne primere) v nerazlagalnem slovarju,torej brez eksplicitne povezave s slovarskim pomenom, in to znotraj splo{nega na~ela,sprejetega pri slovarju SP, da se pomenskost sama po sebi ne upo{teva.2.2 V skladu z nerazlagalno zasnovo slovarja so tudi vezljivostne lastnosti slovar-ske enote lahko samo nakazane, in sicer tako, da so v slovarskem sestavku povzete vsev gradivu izkazane razli~ne stav~novezljivostne mo‘nosti vedênja dane besede, med-tem ko njihova slovarskopomenska vrednost pri tem ni mogla biti navajana.Leva vezljivost glagola je nakazana s sedanji{ko obliko za prvo osebo ednine(hodíti hódim nedov.) oziroma tretjo osebo ednine (sne‘íti -í, leva nevezljivost). Desnavezljivost pri glagolu, povedkovniku in pridevniku je vedno prikazana z izpostavit-vijo stav~novezljivostnega vzorca, in sicer v obliki zapisa zaimenskega povzetkaSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2003_2_4.pdf | DOST. 08/08/21 10.28130 Slavisti~na revija, letnik 51/2003, {t. 2, april–junijvezljivostnih dopolnil in dolo~il in z izpisom predlo‘nega morfema v primerih pred-lo‘no izra‘ene vezljivosti (hvaliti koga/kaj; zaná{ati se na koga/kaj; v{e~ komu;ljubezniv do koga), poleg tega pa {e z obvezno navedbo besedilnega ponazorila zavsak izpisani vzorec. Pri samostalniku so se vezljivostne zna~ilnosti praviloma pona-zarjale z besedilnimi zgledi (porába -e ‘: poraba elektri~ne energije, hvalívec -vca m:hvalivec minulih ~asov), z izpostavitvijo stav~novezljivostnega vzorca pa izjemoma(veseliti se ~esa → vesêlje1 -a s ... veselje nad kom/~im pokazati veselje nad darilom).3 Prikaz zvrstno-stilno zaznamovane rabe in primerov z o‘jo normativnostno3 problematiko8 Pri vrednotenjskih odlo~itvah je sestavljavec slovarskega sestavka moral upo{tevatipojasnila zvrstno-stilnih oznak v poglavju Oznake za zvrsti, stil in drugo v pravilihSP. Pri nalogi, usklajeno ovrednotiti vse enote slovarja, so povzro~ala ta pojasnilaprecej te‘av zaradi svoje obse‘nosti, vsebinske heterogenosti in prekrivnosti nekate-rih dolo~evalnih prvin znotraj razli~nih oznak. Redaktorju je bilo te‘ko priti do pri-merno obse‘ne mno‘ice primerov, ki bi s podobnimi lastnostmi prepri~ljivo utemeljeva-li dolo~eno oznako in bili uporabni kot orientacijski vzorec. Glede na to, da je bilotreba kot relevantni primerjalni podatek vselej upo{tevati tudi vrednotenje, kot ganavaja SSKJ, je redaktor vsakokrat znova po svojih mo~eh re{eval vpra{anje razmerjamed obema sistemoma, saj to razmerje ni avtomati~ni prevod ene vrste oznak v drugovrsto.94 Vsi podatki obravnavanih treh sklopov, kakr{ni so navedeni v slovarskem sestav-ku, praviloma temeljijo na gradivu, na osnovi katerega se edino lahko uresni~ujejozahteve slovarske zasnove. Pri sestavljanju slovarskih sestavkov je bilo na voljogradivo splo{ne kartoteke na In{titutu za slovenski jezik, v zaklju~ni fazi usklajevanjaslovarskega besedila tudi ra~unalni{ka zbirka Nova beseda, sicer pa razli~ni slovarskiin enciklopedi~ni pripomo~ki in odvisno od redaktorjeve individualne iznajdljivostiin skrbnosti lahko {e kak{ni dodatni gradivski viri, medtem ko posebnega gradiva, kibi bilo v celoti problemsko usmerjeno na specifi~nosti novega pravopisnega slo-varja,10 redaktor ni imel; na ta na~in je bilo oblikovano le gradivo, ki so ga samoini-ciativno prilo‘nostno prispevali vsi sodelujo~i pri slovarju SP.8 Kot o‘ja normativnostna problematika so mi{ljeni primeri rabe, katerih vrednotenje se izra‘a zoznakami, navedenimi v Pravilih SP v odstavku Splo{ne normativne oznake (Pravila SP, odstavek1062) in Posebne oznake (odstavek 1066).9 SSKJ je namre~ pri sprejemanju neknji‘nih prvin in pri vsem zvrstno-stilnem vrednotenjudosledno spo{toval dolo~ilo, da je bilo izhodi{~e slovarja v knji‘nem jeziku.10 V okviru seminarja za redaktorje pri SSKJ v {tud. letu 1979/1980 je tedanji vodja leksikolo{kesekcije In{tituta za slovenski jezik Stane Suhadolnik pri predstavitvi razli~nih tipov izpisovanjaslovarskega gradiva navedel za ponazorilo t. i. problemskega izpisa prav izpis gradiva za pravopisnislovar kot eno od aktualnih nalog slovenske leksikografije.Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2003_2_4.pdf | DOST. 08/08/21 10.28Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)

Nekatere značilnosti slovarskega sestavka novega Slovenskega pravopisa

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-21368621/PDF-2003-2-1-3

Nekatere značilnosti slovarskega sestavka novega Slovenskega pravopisa

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals