Bogdan Brecelj

Slovenian Nursing Review

Directory of Open Access Journals

Ortopedijaprve iivljenjske dobePro f. d r. Bog dan B ire eel j4. Anomalije v razvoju otrokove drieStem poglavjem stopamo v prvo leto otrokovegazivljenja, v dobo prvih12 mesecev njegovega telesnega in dusevnega razvoja. Do nedavna smo neka-terim vsakdanjim in splosno znanim pojavom, ki j,ih v tej dobi sreeujemo,'posveeah Ie malo paznje, '13emanj pa smo si poskusali raztolmaeiti njihov pravipomen in njihova morebitno vzrocno mezo s stevilnimi 'Obolenji,katerih prveznake opaz·imo mnogo kasneje, neredkosele v zrelizivljenjski dobi.Za primer naj navedemo veCini dobro poznane in v danasnjem oasuce-dalje .13tevilnejsepojave bole'ein v krtzu, ishiasa, deformadj hrbtenice, ploskihnog ipd. Za 'ta in mnoga druga balezenska stanja je nekdanja medicina iskalavzroke tako rekoe na k!raju samem ali v neposredni okohoi, vsekakor pa vorganu samem, ki je bil prizadet. Le mal,o se je pri tern pomis1ila na stevilnevezi, ki spajajo prizadeti organ z ostalim organizmam in ga povezujejo vorganskoceloto. Z druge strani je tako gle-danje' privedlo do kaj preprostihzakljueko~ v pogledu etiologije omenjenih bolezensikih stanj, ki so jih smatralipovecini za posledico ,revme, slabe drZe, stojecega poklica, nepravilne obutvein podobno. .Danes bi se s taka enostransko razlago komaj se mo,gli zadovoljiti, ,cepravverno, da zastareli nazori13e-uiso povsem odpravljeni in da v vsakdanji praksise vedno zavir'ajo enotna in na novih dognanjih sloneea prizadevanja sodobnemedicine.Clovekova pokoncna drZa kot rezultat postopnega, milijone let trajajo-cega razvoja, je postwla znova torisce- simko zaista~ljenega in sistematicnegaraziskavanja - takrat z vidika klinicne patologije.Naraseajoce 13teviloobole-nj lokomotornega aparata je ze pred dobri.mdesetletjem usmerilo pozornost o.rtopedov na vprasanja na8e dr'ze nasploh,posebej pa 13ena vprasanja, v kateri dobi in pod kakSnimi pogoji nastajajoprve nepravilnosti, spoeetka neznatne in komaj opazne, ki se pa kasneje izprvotnih funlkcionalnih anomalij utegnejo razviti v prave deformacije. .Sistematicne klinicne in rentgenoloske preiskave tel' meritve sa kmalupokazale, da moramo iskati izvor raznov.rstnih anomalij ze v rani otroskidobi, v dobi najhitrejse ras'tiC1ovekovega organizma. Sodobna ortopedija jesprioo tega pricela pazljiveje spremljati otmkov telesni razvoj pray v prvemI,etu sta.rostiin bolj kriticno analiziratistevilne momente, ki utegnejo tako alidruga,ce vplivati na razvoj otrokove drze.Med pornembne rezultate, ki jih je prinesel dosedanji studij otrokove drze,stejemo ugotoviJtev, da se vsak tudi najmanjsi odklon od norme, kjel'koli sepac pojavi, prej ali sIej pokaze na celotnem lokomotornem aparatu, ki jeorgansko povezana in nedeljiva enota. Ta ugotovitev je v ooitnem naspr.otjustern, kar je doslej veljaloi v simptomatiki vohce in kar je slonelo na po-stavki, da izvirajo vsakokratni bolezenski znaki iz neike dolocene motnje Iakal'-nega zna,caja. V na13ih nadaljnjih izvajanjih bomo spoznalri, da je motenj,ki bi imele sarno lokailni znacaj, pray malo in da je njiho'V pomen,pravUomamnogo daljnoseznejsi, kOit smo mislili in kar nam bo na ptrepricljiv naemobjasniila vrsta pojavov, ki jih bomo obravnavali v zvezi z razvojem drZe.144Rentgenogram stopala pri leto dni starem otroku. Vidna so kos!cenajedraskoc'nice,(ta111S),petnice (calcaneus) in kosti v nartu, vendar je pretezn.i del sk,eleta sehrustancastMed temi ,so pac na prvem mestu s pre m e m 'b e v z .gr a d n j i i nmot n j e v fun k c i j i s tap al a in posameznih njegovih delov. Sele no-vejisa opazovanja so' pokazala, kolikega poonena' soon. pro sploseenja stopalnihlokov ne Ie za statiko prizadeiega stopala in nekaterih bliznjih sklepov, mat-vee za vso ekstremiteio in celo za 'trup. StopalOonikakor ni Ie v~nozje nosH-nega stebra, marvee 'temeljni Nen in sprozilna vzmet nare drze v celoti.Stppal10zdravega novorojencka jeOob rojstvu sicer v anatomskem pogledudograjeno, vendar jese podobno plastieni masi, ki more privzeti tak{)ali drugaeno obliko, kakrsno ji bo pae doloeila fU1l1kcija,t. j. raba O1"gana.Po'-gled na rent,genogram otmskegastopala nam jasno pokaze, da. so koiStikonecpJ'Vega leta staros,ti povecini se hrustaneaste in zategadelj mehke. Sprico tegaje razumljivo, kolikega pomena je v 'tej rani dobi pravilna in neovirana145funkcija, kajti v~~danja raba inse pasebej"kasnejsa ab!vemenitev basta prven-stvena usmerja,u. nadaljnja rast in dala,cili kancna' albliko stapala. Nikakegadva:rna ni, da imajO'stevilne nepraviInasti v strukturi in mo.tnje v funkcijistopala, Id se Po.javljajo v paznejsih letih, svaj izvor v rani mladasti in da sopasledica neapazenjh in nekorigiranih, cesta neznatnih pricetnih akvar.CepiI'av je a,t,rQskastapalO' ab rO'jstvu ana,tamskQ daigrajena - vendar seni davolj krepka i.n ne cvrsto, da bi mO'g1anositi teza telesa. ZaLtlO svajoQadaca in glavno' funkeijo se mora sele pripraviti, in to' v prvih meseeih porojstvu z intenzivnimgibanjem stapala, prstav in vse ekstremitete, kasnejepa z dviganjem bd tal na kOlena in kamolce, s plaz~mjem in podabna. S v a -bad nag i b l:\:nj 'e je v te j per i ad i n u j n a, f i z i 0'1 a IS k a PlOt reb am 1ad ega 0' r g ani z'm a i ne din a gar a.n e i j a, da s e bas k e 1e tr a z v i j alp r a v il nO', m is i e e in v e zip a is to' cas n a j ac i 1e.Otrok shadi abicajna med 10. in 12. meseeem stail'asti in videli sma, da sav tej dabi st;opalne kosti Ie delo'rp,a .zavapnel'e, pri nekaterih pa 'se pajavijokqscena jedra sele nekaj. ,J,etlcaspeje. 'l'udi astala tkiva stapala sase nezna,miSioejese ni dova'lj jako iiI vezi,.ne dav'aJjewste, da bi dcia'le skelet stapalav nepopustljivi medsebojni. zyezi, Skiratka.v ,casu, ko se otl'ok pdcne spantanodvigati od tal in postayljatina, noge, s6 njegaya stO'pala se 'labitna in nead-pOll'Ila,in mnagotere siIe, ki pri hojiin 5toj1 delujejo' nanj, utegnejo V razlicnihstatIcnih pogajih praviIno ali kvarno usmerjati njihova r8.st.Nasa poglavitna nalaga je, 'budno sptemljati to' fazorazvoja, da ne bi spr'egleda1i motenj in nepravilnasti,ki cesta po-stanejo manifestne seLe Z ab;remenitvijaek s t rem it e t e. VirleJi barnO', da lahilro s ,prav()ca,sna·korekdja. neznatnefunkeionalne anamalije preprecima kasnej!so nepapravljivo strukturno. defor-madjo. Znano je namrec, da preprecevanje ni Ie ,paljse ad zdravljenja, marvectudi mnoga lazje in enostavnejse.Po too ugotovi:tvah ba tem bolj razumljivo, zakaj se sadobna nega takaodlocna bari proti staTi ukareninjeni navadi pavijanja navoirajenckav v trdne,negibne snope, kaT preprecuje otroku edino muskulaJrno, aktivnast, ki je prinjem mazna v tej rani dabi. Na sreco je otrokavo, miSi,cje po navadi jacje odmaterinih pavajev, otrok se kaj mtra izrnata iznjih in je - v obup matere,a v svoja' velika korist - »stalna'razbrean«.Nic manj skadljiva od pavijanja v prvih meseeih ni prezgodnje postav-ljanje artraika na noogev ,pa~ejsih meseeih. Ce je piI'Vaposledica nepaucenasti,j6 drugo mima tega tudi plod neucakanosti in podobnih lastnosti staTsev -seveda na racun in v skodo atl'akavih nerazvitih stopal in ekstremitet, ki tejvsekakar prerani ambiciji raditelj,ev se··nisa kOsoDiskusijo 0- tern, kdaj, najatl'ok shadi, binajpametneje inenkrat za vselej zakljuciIi stem, da prepu-stimo odlaNtev otroku samemu, ki se PO'price1 spantano dvigati -ad tal takrai,ko mu bO'mac ekstremitetto' dovaljevala. Zata ni in tudi ne mave biti nekegadalacenega termina in individualne razHke bada vselej odvisne ad mnog'Oterihfaktarjev, kot n. pro spl-asnega zdravstvenega stanja, pT'estanih balezni, stopnjerazvitastoI, te1esne teze in podabna.Leto, dni in vee pot'rebuje otrok, da se mu Tazvije abcutek ravnoteija dO'tiste stopnj,e, ki mu amorgaca samastojno lakamadjo. Kljub temu je 00. kraja146ta obcutek ~ezelo rudimentaren, ravnotezje je labilno in 'otrok si instink-tivno zagotovi sirso oporno ploskev IS tem, da postavlja nogisiroko narazen.Od to4 znaeHna dda otrokova pri razkoraemi stoji, kakrSno v1dimo na sliki.Podrobnej!se analizepa so pokazale, da ta;ka stoja histveno spreroinjltstatiko samega stopala, pa tudLekstremitetin trupa ter da istocasno prem~lleLeto dni star, normalno razvit otrok stoji razkor-a'eenzaradi pomanjkanja ravnotezja.Stopali sta rahlo zvrnjeni navznoter in stopaln~ loka nekoliko sploscena - kar jeposledica prekomerne obremenitve notranjih polovic. To stanje je prehodnegaznaicaja in se spontano popravi, kakor hitro otrok dobi ravnoteijeprijemalis.ee tezisenice IS p'I.'VotnegapoloZaja proti mediani erti. Posledica tegaje dvojna: na no>lJranjopolovico s,topala'se prenasa vecj,i del telesne teze instopalo se priene zvraeati navznoter in navzdol (pronacija). Po drugi stranipriCno zaradi preobremenitve popuSeati vezi notranjega, vzdolZne:ga stopalnegaloka, ki se pricne posiopoma ploseiti. Vse kaze, kot da grozi popolno ZTu.senjearhitektonske zgradbe otrokovega stopala ze po prvih poizkus,ih obremenitve.147Pojav, ki smo ga pravkar opisali, je v bistvu Ie prehodnega znacaJa.Obcwtek ravnoteija se pricne v tej dobi hitreje vzpostavljati in izpopolnjevatiin vzporedno z njim popravlja in izboljsuje otro!k svojo pokoneno drio. Stopalise pri stoji cedalje bolj pribliZujeta, prijemalisce teziscnice se plricne pomikatinazaj proti pnnotnemu mestu in stem popusca .prekomerrna obremenitevnotranje polovice stopa'la. Kakor hitro odpade nepiravilna obremenitev in sevzpostavi normalno stat.i:cno stanje, se zvmjenJi notranji roib stopala zopetdvigneod tal in stopalni 10k se ponovno wsloCi.db ltakih pogojih se stopalokaj hitro opomoreod pravkar opisanega stanjazacasne insuficientnosti. Kmalu~14-mesecni otrok z nekorigirano deformadjo obeh stopal - Se ne more stati brezopore. Deiormacija obeh stopal se kaze na ceIotni otrokovi ddibomo opazili, da plTLCenjaoirok stopati tudi po prsitlih, fiziolosko odvijati prinoji stopalo od tal in pri tem pridobiva'ti gibcnost in proznost.Spoznali smo nekate;re fizioloske pojave iz prve razvojne faze otrokovedr.ze, ii dobe, ko se pricenja postavljati na noge in tvegati prve lwrake, in si,;> tem priddbili pokebno osnovo za razumevanje patoloskih sianj, ki jih bomoobravnavali v prihodnjih poglavjih. S tega vidiJka ne bo teiko pravil'llo tolma-citi gomjo sliko, ki,predstavljaotro,ka z nekprigirano deformacijo obeh stopalt~ pos'ledicami iega stanja,:ki 59 vidne na celotni otrokoV1 drii - sliko, kijo prik,azujemo kat dokaz dosedanjih ugotovitev in kot uvod v nasa nadaljnja.opazovanj.a.148"

Ortopedija prve življenjske dobe

https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/download/405/369

Ortopedija prve življenjske dobe

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals