Majda Šavle

Slovenian Nursing Review

Directory of Open Access Journals

301Strokovni članek / Professional articleSTROKOVNA ANGLEŠČINA V ZDRAVSTVENI NEGI:VEŠČINE USPEŠNE KOMUNIKACIJEENGLISH FOR NURSING: EFFECTIVE COMMUNICATION SKILLSMajda ŠavleKLJUČNE BESEDE: besedišče, pacienti, sporazumevanje,študenti zdravstvene negeIZVLEČEKUčitelji strokovne angleščine v zdravstveni negi se soočajo sproblemom, kako študentom, ki prihajajo tako z gimnazij-skih kot s strokovnih programov, podati znanja in spretnostiza uspešno komunikacijo in kompetentno izvajanje delovnihnalog v tujem jeziku. Prvi študentje imajo ob vpisu namrečdobro splošno jezikovno znanje in solidno obvladajo vse šti-ri jezikovne spretnosti (poslušanje, govor, branje in pisanje),ne poznajo pa strokovnega jezika; drugi študentje, ki so si-cer delno že seznanjeni s strokovno terminologijo v zdrav-stveni negi, pa nimajo zadostnega splošnega jezikovnega zna-nja. V prispevku avtorica podaja nekaj predlogov, kako nad-graditi obstoječe znanje angleškega jezika in ga dopolniti sstrokovnim besediščem in spretnostmi komunikacije medzdravstvenim osebjem in pacienti. Avtorica je mnenja, da jeza študente zdravstvene nege izredno pomembno tudi pozna-vanje pragmatičnih, sociolingvističnih in kulturnih norm an-gleškega jezika, saj za uspešno komunikacijo poznavanje slov-ničnih pravil in strokovnega besedišča ne zadostuje.mag. Majda Šavle, predavateljica angleškega jezika, Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola, Polje 42, 6310Izola, e-mail: majda.savle@vszi.upr.siKEY WORDS: vocabulary, patients, understanding, nursingstudentsABSTRACTThe article aims to answer the question of what skills to teachstudents of Professional English for Nursing in order to pre-pare them for the demands of effective communication in theirprofessional field. There are suggestions given on how tosupplement conventional learning of rules and formulas withthe language of practice (e.g. abbreviations, medical terms,colloquialisms) and social relations (e.g. formal vs. informalEnglish) acquired and used in a variety of situations andlearning/working settings. The author comes to the conclusi-on that besides knowledge of linguistic rules and vocabu-lary, a familiarity with pragmatic, sociolinguistic norm of theEnglish language is needed for the non-native speakers inorder to carry out their nursing tasks safely and competently.UvodZnanje ustreznega strokovnega angleškega jezikaza študente zdravstvene nege (bodoče diplomirane me-dicinske sestre/zdravstvenike) nikakor ni samo zuna-nja nuja ali potreba, saj danes omogoča tudi boljšemožnosti zaposlitve v drugih državah Evropske uni-je, kjer je povpraševanje po tem kadru izredno veli-ko. Zdravstveni delavci uporabljajo angleški jezik vkomunikaciji s pacienti, pri sporazumevanju s stanov-skimi kolegi in strokovnjaki iz tujine, pri spremljanjudosežkov stroke ipd. Tako se srečujejo z različnimisocialnimi (npr. neknjižni pogovorni jezik, narečje,žargon) in funkcijskimi zvrstmi jezika (praktičnostro-kovni, znanstveni jezik). V zdravstveni negi so izre-dno pomembna tudi razmerja med udeleženci v ko-munikaciji – medicinska sestra je lahko v podrejenempoložaju (z glavno medicinsko sestro, zdravnikom),enakovrednem (med kolegi) ali vmesnem (med paci-entom in zdravnikom).Učiteljeva naloga je torej najprej študentom ustre-zno približati jezik prakse in jih naučiti veščin uspe-šne komunikacije ter jih nato seznaniti še z ostalimispretnostmi rabe jezika, kot so npr. samostojno iska-nje, razumevanje in uporaba tuje strokovne literatureter uporaba različnih drugih virov informacij pri štu-diju in delu.BesediščeNajtrši oreh za študente je seveda strokovno bese-dišče, saj je izredno obširno in specifično. Zdravstve-no osebje pogosto uporablja (še posebej v medsebojnikomunikaciji) tehnične, akademske in latinske izraze,okrajšave in žargon; pacienti in drugi, s katerimi medi-Obzor Zdr N. 2008;42(4):301–4302 Obzor Zdr N. 2008;42(4)cinske sestre komunicirajo pri svojem delu, pa pri po-imenovanju oz. opisovanju bolezni, simptomov, delovtelesa ipd. običajno uporabljajo pogovorne in narečneoblike ali v posebnih okoliščinah (npr. pod vplivomalkohola ali prepovedanih substanc) celo vulgarizme.Pri tem velja omeniti, da študenti nekaj strokovnegabesedišča že poznajo, saj so danes zelo priljubljene te-levizijske nanizanke o bolnišnicah, zdravnikih in fo-renzikih (kdo še ni slišal za nanizanke Dr. House, Grey’sAnatomy ali CSI). Toda v teh oddajah gre za ameriškorazličico jezika in ne za britansko, ki je za študente boljrelevantna, na kar jih je seveda potrebno opozoriti. Na-slednji primeri ponazarjajo raznolikost strokovnegabesedišča v zdravstveni negi.Latinski izraziSkoraj 75 % izrazov s področja medicine in zdrav-stvene nege izhaja iz grškega ali latinskega jezika. Le-ti se najpogosteje uporabljajo v formalnih pogovorihali pri pisnem sporočanju, v komunikaciji s pacientijih je, kot opozarja Pohl (2002), potrebno nadomestitiz nevtralnimi ali neformalnimi oblikami, da bi se izo-gnili nerazumevanju ali napačnemu dojemanju spo-ročila s strani pacienta (Razpr. 1).Razpr. 1. Primeri latinskih in nevtralnih/neformalnih izrazov.Table 1. Examples of latin and neutral/informalterms.Latinski izraz Nevtralni/neformalni izrazdiabetes mellitus sugarerythema pernio chilblainsherpes zoster shinglesvaricella chickenpoxuterus wombStrokovni izraziUporaba besedišča, ki je razumljivo tako pacientukot zdravstvenemu osebju, je osnova za uspešno ko-munikacijo. To še posebej velja za komunikacijo zotroki in njihovimi starši, ki pogosto nadomeščajoobičajne izraze, povezane s človeškim telesom in nje-govim delovanjem, z lastnimi, t. i. »kodiranimi« izra-zi. Poleg priporočila, naj se zdravstveno osebje vkomunikaciji s pacientom izogiba uporabi strokov-nih izrazov in okrajšav, je potrebno upoštevati tudinekatere druge strategije verbalne komunikacije. Sor-rentino in Gorek (2006) priporočata, naj medicinskasestra govori počasi in razločno, posreduje naj kratkain jedrnata sporočila ter spremlja pacientov odzivnanje (če je potrebno, naj izraz, za katerega meni, daga pacient ni razumel, zamenja ali sporočilo ponovi).V Razpr. 2. je navedenih nekaj običajnih strokovnihizrazov in njihovih splošnih, vsakdanjih ustreznic.Razpr. 2. Primeri strokovnih in pogovornih izrazov/otroškega govora.Table 2. Examples of professional and colloquialterms/baby talk.Strokovni izraz Pogovorni izraz/otroški govorbuccal cavity mouth/gobcontusion bruise/boo-boobuttocks bottom/bum/butt/backsidedefecation poo(p)/kaka/take a dumpnavel bellybuttonsanitary towels pads/panty linersAkronimi in okrajšaveZa študente je nadvse pomembno, da jezik strokespoznavajo in uporabljajo v kontekstu, kar pomeni,da znajo izpolnjevati zdravstveno dokumentacijo, ra-zumejo navodila za uporabo pripomočkov za izvaja-nje zdravstvene nege, poročajo o izvedenih negoval-nih postopkih ipd. Kljub temu da je pomen določenihakronimov in okrajšav enak v številnih jezikih, je bo-lje, da se podatke (še posebej vitalnega pomena za pa-cienta) posreduje z ustrezno sopomenko ali zapisujes celo besedo (a.c. = ante cibum (lat.) = before meals;D&C = dilation and curettage; DOB = date of birth;PR = per rectum; t.i.d.= ter in die (lat.) = three times aday ...).Britanska/ameriška angleščinaAngleški jezik pozna številne jezikovne različice,vendar sta najpomembnejši in najbolj razširjeni ame-riška (AmA) in britanska (BrA). Slednja je vse bolj podvplivom ameriške, zato razlike med njima niso več ta-ko številne. Jezikoslovec Maher (2004) razlike nakratko povzema takole: »There are a few differencesof grammar and spelling, and rather more differencesof vocabulary, idiom and pronunciation«. Včasih imaista beseda drugačen pomen (npr. BrA cot = infant bed;AmA cot = camp bed), pogostokrat pa se za isti pomenuporabljajo različni izrazi (Razpr. 3).Razpr. 3. Primeri izrazov v britanski in ameriškiangleščini.Table 3. Examples of British English and AmericanEnglish terms.Britanska angleščina Ameriška angleščinaambulance man paramedicnappies diapersautopsy post mortemstroller pushchairtrousers pantsSeveda z zamenjavo izrazov ali uporabo ene razli-čice namesto druge običajno ne bi prišlo do nerazu-303mevanja ali nesporazuma, vendar bi npr. v primerunavodila britansko govorečemu pacientu, naj sleče hla-če: »Take off your pants, please,« le-ta razumel, da semora sleči do golega, saj je beseda pants v BrA skraj-šana iz underpants = moške spodnjice. Študente, kijim je običajno ameriška angleščina bolj »pri srcu«,je zato potrebno opozoriti na dosledno rabo ene alidruge različice.VulgarizmiSwan (2006) je zapisal, da v številnih jezikih naj-demo besede, kot so »dangerous, holy, magic or shoc-king«. Komunikacija zdravstvenega osebja s pacientisicer običajno poteka na formalnem nivoju (v knjiž-nem ali pogovornem jeziku), vendar v določenih oko-liščinah (pod vplivom prepovedanih substanc, v vi-njenem stanju, v afektu ...) pacienti uporabljajo tudivulgarizme, ki se najpogosteje nanašajo na spolnost,določene dele človeškega telesa ali izločanje (crap/shit = excrement/defecate; tits/boobs ... = breasts;snot/boogies/bogeys = nasal discharge/mucus; to fart/to let one fly/AmA to cut the cheese = flatulence/wind; dance in the sheets/dip the fly = copulate). Tobesedišče študentom seveda ni neznano, saj v spletniin siceršnji popularni kulturi kar mrgoli takih izra-zov.Zdravstveni žargonV preteklosti, ko pacienti niso imeli dostopa dolastne zdravstvene dokumentacije, so zdravstveni de-lavci uporabljali neprimeren žargon (najpogostejeakronime in okrajšave) za beleženje nič kaj laskavihin neuradnih pripomb na njihov račun. Take zabelež-ke so seveda neetične in žaljive, zato se vse manjuporabljajo. Toda žargon še ni popolnoma zamrl vkonverzaciji, saj se z morbidnim humorjem, nespoš-tljivostjo ali olepševalnimi izrazi zdravstveno osebjelažje spopada z vsakodnevno realnostjo poškodb, obo-lenj in smrti. Dragonqueen (2007) je na svoji spletistrani objavil vrsto izrazov, ki jih je zbral po britan-skih in ameriških bolnišnicah. V Razpr. 4 je navedenihnekaj zanimivih primerov.Razpr. 4. Primeri izraziov v zdravstvenem žargonuin njihov pomen.Table 4. Examples of nursing slang and theirmeaning.Zdravstveni žargon PomenBetty pacient z diabetesomBug juice antibiotikDishwasher sterilizatorGone camping pacient v kisikovi komoriToaster defibrilatorKomunikacijaZa uspešnost komunikacije v zdravstveni negi to-rej ni dovolj samo poznavanje strokovnega besedi-šča, slovničnih pravil in struktur angleškega jezika,temveč je potrebno upoštevati tudi nivo formalnostioz. jezikovni stil, ki je primeren za določeno situacijoali okoliščino. Pacienti redkokdaj kritizirajo zdrav-stveno osebje zaradi nestrokovnosti, pogosto pa sepritožujejo nad netaktnostjo in neobčutljivostjo (kotpravijo Angleži, »poor bedside manner«). Kdaj jetorej komunikacija med zdravstvenim osebjem in pa-cientom uspešna? Takrat, ko osebje ne upošteva sa-mo pacientovega fizičnega stanja, temveč tudi nje-gov družbeni status, izobrazbo, narodnost, raso, spol,starost, pogled na svet ipd.; takrat, ko pravilno inpazljivo izbere izraze in fraze, da ustrezajo okolišči-nam, v katerih se odvija komunikacija, in ko to storina način, ki je pacientu razumljiv, ga ne vznemirja,žali ali celo ponižuje; predvsem pa takrat, ko je vkomunikaciji vljudno.Biti vljuden v slovenščini je nekaj drugega kotbiti vljuden v angleščini. V angleščini se namrečvljudnostne oblike uporabljajo veliko pogosteje kotv slovenščini. Pri tem niso mišljene le vsakdanjefraze, kot so: Excuse me, Pardon, Please, Thankyou, ampak predvsem bolj posreden način sporoča-nja, kot je npr. spreminjanje ukaza, zapovedi ali na-vodila v prošnjo oz. v vprašanje, ali je sogovorecpripravljen storiti določeno stvar. Ravno upoštevanjete značilnosti angleške kulture je za študente izrednotežavno, na kar opozarjata tudi Šabec in Limon (2001)v publikaciji o slovensko-britansko-ameriškem med-kulturnem sporazumevanju Across Cultures, saj Slo-venci običajno uporabljamo bolj neposredne načinesporočanja, torej ukaze. To nevede neustrezno prena-šamo tudi v angleščino, še posebej, če nismo sezna-njeni s številnimi možnostmi izražanja, ki nam jihponujajo angleške glagolske strukture, najbolj pa mo-dalni glagoli.Vsakdanja komunikacija zdravstvenega osebja spacientom temelji na razlagi negovalnih postopkov,dajanju navodil, napotkov in nasvetov ter razumeva-nju pacientovih potreb ipd., kar lahko izpeljemo navrsto načinov, ne samo z neposrednim sporočanjem:– Keep calm. Please enter the cubicle, get undressedand wait until I call you.– I am going to give you an injection, so please keepstill.– Shall I get you another pillow?V angleščini je pozivanje k določenemu dejanju naneposreden način, tj. z velelnikom, le redkokdaj spre-jemljivo (npr. v vojski), saj se šteje za nevljudno inžaljivo, zato mora biti stopnja neposrednosti sporo-čanja v zdravstveni negi, kjer se od pacienta nenehnoŠavle M. Strokovna angleščina v zdravstveni negi: veščine uspešne komunikacije304 Obzor Zdr N. 2008;42(4)zahteva, da nekaj stori, čim nižja. Učinek ukaza lahkoomilimo že z manj neposredno frazo oz. s please ali zneposrednim vprašanjem, ki se prične z modalnim gla-golom. Pri tem velja opozoriti, da modalni glagol canzaradi svoje dvoumnosti pri sogovorcu lahko povzročinapačno razumevanje, saj z njim lahko sprašujemo tu-di po zmožnosti nekaj storiti. Najbolj vljudna so vse-kakor posredna vprašanja z I wonder. Primeri različ-nih stopenj vljudnega izražanja:– velelnik: Sit down!/Just sit down, please.– neposredna vprašanja: Can/Could/Will/Would youput your head back? (Zmožnost: Can you put yourhead back [or is it too painful]?)– posredna vprašanja: I wonder if you would/could/might roll over on your left side and bend your kneesup?Prošnje, pa tudi vprašanja, predloge, ugotovitve ipd.lahko izražamo na manj neposreden (torej vljudnejši)način z rabo glagolskih oblik, ki »oddaljujejo« nepo-sredno realnost sedanjosti – npr. s preteklikom, pote-kovnimi glagolskimi oblikami, prihodnjikom ali s po-gojnimi oz. nikalnimi oblikami:– preteklik: I wondered if you could get out of yourbed now and have a walk.– potekovna glagolska oblika: I was thinking – whatabout changing your dressing carefully?– prihodnjik: I’m afraid I’ll have to ask you to haveanother gastroscopy.– pogojne in nikalne oblike: It would be better if youdid not breathe for a moment. /You couldn’t lift upyour bottom, could you?ZaključekZnanje strokovne zvrsti tujega jezika je za študen-te zdravstvene nege vitalnega pomena ne samo zara-di boljših možnosti zaposlitve, temveč tudi zaradi po-gostega delovnega stika s tujimi govorci in vse-življenjskega izpopolnjevanja, ki je potrebno v zdrav-stveni negi. Medicinska sestra je po eni strani posre-dnik med zdravnikom in pacientom (pomaga pri pri-dobivanju objektivnih podatkov, pripravi pacienta napreiskave, poskrbi, da je voljan sprejemati terapijo,mu svetuje ...) po drugi strani pacienta neguje in zanjskrbi, beleži opravljene aktivnosti ter o vsem tem po-roča. Poleg splošnega znanja tujega jezika mora zatoimeti tudi izredno dobro razvite spretnosti komunici-ranja. Kako uspešno in kompetentno bo pri svojemdelu in izpopolnjevanju komunicirala v tujem jeziku,je odvisno tudi od veščin, ki jih bo pridobila pri usva-janju strokovne angleščine v zdravstveni negi.Literatura1. Dragonqueen L. Doctors’ slang, medical slang and medical acro-nyms and veterinary acronyms & vet slang. Dostopno na: http://www.messybeast.com/dragonqueen/medical-acronyms.htm(6. 11. 2007).2. Maher JC. International medical communication in english. USA:University of Michigan Press; 2004: 114.3. Pohl A. Professional english medical. Harlow: Pearson EducationLimited; 2002: 4.4. Sorrentino SA, Gorek B. Mosby’s essentials for nursing assistants.3rd ed. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006: 54.5. Swan M. Practical english usage. 3rd ed. Oxford: Oxford UniversityPress; 2006: 575.6. Šabec N, Limon D. Across cultures. Maribor: Založba Obzorja; 2001:20.

Strokovna angleščina v zdravstveni negi: veščine uspešne komunikacije

https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/download/2683/2615

Strokovna angleščina v zdravstveni negi: veščine uspešne komunikacije

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals