Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL FGG) smo decembra 2011 predali namenu Digitalni repozitorij UL FGG – DRUGG. Dosegljiv je na spletni strani fakultete http://eprints.fgg.uni-lj.si/

Koler Povh, Teja

Lorber, Mojca

Turk, Goran

Vitek, Andrej

Slovene

Digital Repository UL FGG

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Jamova cesta 2 
1000 Ljubljana, Slovenija 
http://www3.fgg.uni-lj.si/ 
 
 
DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG 
http://drugg.fgg.uni-lj.si/ 
 
 
 
V zbirki je izvirna različica izdajatelja. 
 
Prosimo, da se pri navajanju sklicujete na 
bibliografske podatke, kot je navedeno: 
 
 
 
 
 
 
 
                          University  
                           of Ljubljana  
                                               Faculty of  
                                               Civil and Geodetic 
                                               Engineering 
 
 
Jamova cesta 2 
SI – 1000 Ljubljana, Slovenia 
http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ 
 
 
DRUGG – The Digital Repository 
http://drugg.fgg.uni-lj.si/ 
 
 
 
This is a publisher’s version PDF file. 
  
When citing, please refer to the publisher's 
bibliographic information as follows: 
 
 
 
 
Koler Povh, T., Vitek, A., Lorber, M., Turk, G. 2012. DRUGG - Digitalni repozitorij UL 
FGG. Geodetski vestnik, 56, 1: 208-211. 
 
http://www.geodetski-vestnik.com/56/1/gv56-1_208-211.pdf 
 
 
 
 
 
 
       Univerza 
v Ljubljani 
Fakulteta 
za gradbeništvo 
in geodezijo 
208
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
6/
1 
(2
01
2)
IZ
O
B
R
A
Ž
EV
A
N
JE
 I
N
 Š
O
LS
T
V
O
DRUGG – DIGITALNI REPOZITORIJ UL FGG 
Teja Koler Povh, Andrej Vitek, Mojca Lorber, Goran Turk
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL FGG) 
smo decembra 2011 predali namenu
Digitalni repozitorij UL FGG – DRUGG.
Dosegljiv je na spletni strani fakultete http://eprints.fgg.uni-lj.si/.
1 KAJ JE REPOZITORIJ?
Opredelitev pojma repozitorij je več. To je sistem, predvsem namenjen hranjenju znanstvenih in 
strokovnih objav v elektronski obliki, ki so prosto dostopne vsem uporabnikom prek svetovnega 
spleta. Zaradi avtorsko-pravnih določil med avtorjem in založnikom so lahko nekateri dokumenti 
v repozitoriju za javnost nedostopni. 6. marca 2012 je bilo v repozitoriju DRUGG javnosti 
dostopnih 1222 dokumentov, od tega 1087 diplomskih nalog, 59 magistrskih del in 43 doktorskih 
disertacij. Poteka tudi postopek mednarodne registracije repozitorija v registru repozitorijev 
(ROAR) in OpenDOAR.
Slika 1: Platforma repozitorija DRUGG
GV_1_2012_drugi	del.indd			208 30.3.2012			19:38:42
209
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
6/
1 
(2
01
2)
IZ
O
B
R
A
Ž
EV
A
N
JE
 I
N
 Š
O
LS
T
V
O
2 GRADNJA REPOZITORIJA
Repozitorij kot sistem za hrambo elektronskih dokumentov smo začeli graditi že leta 2005, ko 
smo s Pravilnikom o diplomskem delu uvedli obvezno oddajo visokošolskih del v elektronski obliki 
v knjižnico, vključno z izjavo avtorja, da dovoljuje odlaganje v fakultetni elektronski repozitorij. 
Do konca leta 2010 smo zbrali več kot tisoč visokošolskih del, namenjenih za gradnjo repozitorija. 
Za izvedbo projekta smo se odločili zaradi zavedanja o pomenu repozitorijev in velikih pritiskov 
javnosti. Po predstavitvi orodij za izgradnjo repozitorijev na Fakulteti za družbene vede Univerze 
v Ljubljani novembra 2010 smo se odločili, da v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in 
informatiko UL (v nadaljevanju UL FRI) zgradimo repozitorij po njihovem zgledu, in sicer 
v odprtokodnem sistemu ePrints, ki je v svetu med vodilnimi tovrstnimi sistemi in omogoča 
kompatibilnost z drugimi podobnimi sistemi. Znotraj UL FGG smo k sodelovanju pritegnili še 
referat za študijske zadeve, kjer smo z vzpostavitvijo povezave med sistemom VIS in sistemom 
ePrints pridobili podatke o diplomantih in osnovni bibliografski zapis vsakega visokošolskega 
dela. Tega smo v knjižnici ustrezno izpopolnili z dodatnimi bibliografskimi podatki, predvsem 
izvlečkom, in mu pripeli datoteko v formatu pdf. To smo predhodno ustrezno uredili, razvrstili 
priloge, kjer so obstajale, datoteko izpopolnili z naslovnico in z njo poenotili podobo visokošolskih 
del. Vzpostavljamo tudi povezavo v sistem COBISS/OPAC prek identifikacijske številke Cobiss. 
Za tehnično komunikacijo z UL FRI in zahtevno računalniško podporo projekta na UL FGG je 
zaslužen računalniški center UL FGG. Kot osnovo smo vzpostavili virtualno okolje, v katerem 
deluje virtualni strežnik sistema ePrints. Ta za delo potrebuje standardne odprtokodne gradnike 
LAMP (operacijski sistem Linux, spletni strežnik Apache, podatkovno bazo MySQLO in 
programski jezik Perl). Ekipa UL FRI je sistem ePrints krepko prilagodila rabi v slovenskem 
okolju, pa tudi potrebam UL FGG. V marcu 2011 smo se smelo lotili dela in decembra 2011, v 
tednu Univerze v Ljubljani, repozitorij predali javnosti. V treh mesecih smo evidentirali več kot 
20.000 ogledov z vsega sveta, največ iz Slovenije (preglednica 1). Sistem ePrints omogoča sprotno 
spremljanje statistike in tako ugotavljamo, da so vsebine naših visokošolskih del zelo aktualne. 
Grafikon 1: Pregled uporabe repozitorija DRUGG od 1. decembra 2011 do 1. marca 2012
GV_1_2012_drugi	del.indd			209 30.3.2012			19:38:42
210
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
6/
1 
(2
01
2)
IZ
O
B
R
A
Ž
EV
A
N
JE
 I
N
 Š
O
LS
T
V
O
Repozitorij omogoča tudi odlaganje in hranjenje drugih vrst gradiv, kot so članki učiteljev in 
raziskovalcev, študijsko gradivo, multimedijski prispevki in podobno. V marcu 2011 so bili 
odloženi prvi znanstveni članki iz revij, hkrati pa je bila dana pobuda vsem zaposlenim na 
fakulteti, da v knjižnico dostavijo zadnjo recenzirano avtorjevo različico objav v formatu pdf, ki 
jo bomo po predhodni preverbi določil avtorskega prava odložili v repozitorij. 
Na fakulteti se zavedamo, da je za pridobitev in odlaganje učbenikov potrebna podpora založniške 
dejavnosti UL FGG, zato je že predvidena prenova pravilnika za izdajanje učbenikov.
3 POMEN REPOZITORIJA ZA RAZISKOVALNO DELO IN PRAVICE ARHIVIRANJA
Evropska komisija in Evropski raziskovalni svet od ustanov, ki so pridobile sredstva s sedaj 
veljavnim 7. okvirnim programom, zahtevata, da objave iz projektov hranijo v kompatibilne 
repozitorije OpenAIRE. V naslednjem programu sofinanciranja (Obzorje 2020) bo oddaja objav 
obvezna za vse sofinancirane projekte (več na http://www.openaccess.si/mednarodna-raven/
politika-evropske-komisije/). Kompatibilnost OpenAIRE Evropski komisiji omogoča, da zajema 
(žanje) metapodatke objav iz sofinanciranih raziskav v kompatibilnih repozitorijih OpenAIREin 
jih prikazuje na portalu OpenAIRE. Odprtokodni sistem eprints je OpenAIRE-kompatibilen, 
zato repozitorij DRUGG izpolnjuje to mednarodno zahtevo, začeli pa smo tudi postopek za 
vpis določila o obvezni oddaji visokošolskih del v ROARMAP.
Opažamo, da avtorji znanstvenih del pogosto ne poznajo dovolj dobro pogodbenih določil med 
založnikom in avtorjem, ki so zbrana v Creative Commons Iniciative in veljajo za elektronske 
objave. Večina založnikov avtorjem dovoljuje odlaganje recenziranega prednatisa (zadnja avtorjeva 
različica) v različne repozitorije ali na spletne strani avtorja. Ta določila lahko preverimo na 
seznamu SHERPA/RoMEO http://www.sherpa.ac.uk/romeo/, ki vključuje že več kot tisoč 
mednarodnih založnikov in na katerem so z različnimi barvami opredeljena različna pogodbena 
določila, navedena v spodnji preglednici 1.
Poslovni model odprtega dostopa Določila za avtorje Založbe
Zelena pot Lahko arhivira nerecenzirano 
predobjavo in recenzirano objavo ali 
založnikovo različico v formatu pdf
Elsevier, Springer, Maney 
Publishing, Emerald, EGU idr.
Modra pot Lahko arhivira končno avtorjevo 
različico po recenziji ali založnikovo 
različico v formatu pdf
Thomson Reuters idr.
Rumena pot Lahko arhivira nerecenzirano 
predobjavo
Taylor and Francis, Wiley-Blackwell, 
SAGE Publication idr.
Bela pot Arhiviranje uradno ni dovoljeno Thomas Thelford, Interscience, 
ASCE idr.
Preglednica 1: Pogodbena določila založnikov na seznamu SHERPA/RoMEO in poslovni modeli odprtega 
dostopa posameznih založb 
Povzeto po http://www.sherpa.ac.uk/romeoinfo.html#colours.
GV_1_2012_drugi	del.indd			210 30.3.2012			19:38:42
211
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
6/
1 
(2
01
2)
IZ
O
B
R
A
Ž
EV
A
N
JE
 I
N
 Š
O
LS
T
V
O
Znotraj poslovnega modela založnika, opredeljenega z barvo, obstaja več možnosti, zaradi 
tega je nujno natančno preverjanje določil. Tako na primer za revije v gradbeništvu in geodeziji 
priznanega založnika American Society of Civil Engineers (ASCE) velja, da založnik avtorjem ne 
dovoljuje nikakršnega odlaganja objav v repozitorije, kar je opredeljeno z belo barvo poslovnega 
modela. Pri podrobnem pregledu določil pa ugotovimo, da je arhiviranje zadnje avtorjeve 
recenzirane različice v repozitorije dovoljeno po preteku 90 dni od objave. Pregled poslovnih 
modelov posameznih založniških hiš s seznama SHERPA/RoMEO je v preglednici 1.
Slika 2: Diagram povezav v sistemu DRUGG
Na sliki 2 predstavljamo akterje projekta. Z odličnim sodelovanjem nam je uspelo zgraditi 
repozitorij, ki nam je vsem v ponos. Za koordinacijo med nami in splošno podporo projektu 
je poskrbelo vodstvo fakultete. Zadovoljni z odmevnostjo našega dela in rabo repozitorija 
z optimizmom zremo v prihodnost, pripravljeni, da repozitorij vsebinsko in organizacijsko 
nadgradimo.
GV_1_2012_drugi	del.indd			211 30.3.2012			19:38:42


DRUGG - Digitalni repozitorij UL FGG

http://drugg.fgg.uni-lj.si/3865/1/gv56%2D1_208%2D211druggk.pdf

DRUGG - Digitalni repozitorij UL FGG

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital Repository UL FGG