An interview conducted by Dusán Mukics (Dušan Mukič) with Professor Marc L. Greenberg, translator and author of critical edition of Prekmurje Slovene Grammar. Avgust Pavel’s Vend nyelvtan (1942). Studies in Slavic and General Linguistics, Volume: 47. Leiden: Brill, for Porabje magazine, a weekly for the Slovene community in Hungary

Greenberg, Marc L.

Mukics, Dusán

Slovene

KU ScholarWorks (Univ. of Kansas)

Porabje, 21. decembra 20208Letos 15. oktobra je pri ni-zozemski znanstveni založ-bi Brill izšel prevod »Prek-murske slovenske slovnice« (»Vend nyelvtan«) Avgusta Pavla v angleški jezik. To daljšo jezikoslovno študijo je prevedel in z znanstve-nokritičnimi opombami opremil ameriški jezikoslo-vec, univerzitetni profesor slovanske dialektologije Marc L. Greenberg, sicer dopisni član SAZU in obe-nem ambasador znanosti Republike Slovenije.Jezikoslovec, literarni zgo-dovinar in etnolog Avgust Pavel je svojo slovnico prek-murskega slovenskega na-rečja dokončal leta 1942. Prvotni namen naročni-kov - takratnih madžarskih oblasti - je bil, da bi prek-murski učenjak sestavil pripomoček k poučevanju prekmurščine v javnem šolstvu. Pavlova študija pa je kmalu prerasla začrtane okvirje, zato se je lahko tudi zgodilo, da je delo ostalo v tipkopisu vse do leta 2013. Takrat je »Prekmurska slo-venska slovnica« v Medna-rodni knjižni zbirki ZORA izšla v prevodu v slovenski knjižni jezik - Avgust Pavel je namreč kot metajezik uporabljal madžarščino.Profesorja ameriške Uni-verze v Kansasu Marca L. Greenberga smo ob izidu angleškega prevoda tega obsežnega jezikoslovnega dela spraševali s pomočjo prekomorske spletne pove-zave – v slovenskem knjiž-nem jeziku.- Gospod profesor, s slavis-tiko se ukvarjate že dolga desetletja, leta 1990 ste doktorirali z disertacijo o prekmurskem slovens-kem narečju. Kdaj in kako ste se prvič srečali s to govorico?»Vse to se je začelo zelo-zelo zdavnaj, ko sem bil še podip-lomski študent v Los An-gelesu na univerzi UCLA. Takrat je bil tam gostujoči profesor – zdaj že pokojni – akademik Pavle Ivić, ki je bil tedaj prejemnik Fulbrigh-tove štipendije. On me je navdušil za južnoslovan-sko dialektologi-jo, povedal sem mu namreč, da me zelo zanima slovenščina. Zau-pal sem mu tudi, da imam zaro-čenko iz Sloveni-je. Profesor mi je priporočil, naj si podrobneje ogle-dam zanimivi jezik obrobnega območja Prek-murja. Opozoril me je na knjigo »Glasoslovje can-kovskega sloven-skega narečja« avtorja Avgusta Pavla, ki sem si jo moral izposo-diti v Kongresni knjižnici v Washingtonu. To se mi je zdelo strašno zanimivo. Potem sem dobil štipendi-jo, da bi prišel v Slovenijo raziskovat narečne siste-me. Tudi profesor Toporišič me je podpiral pri tem delu in sem se odločil, da bom poskusil zamašiti kakšne vrzeli v narečjeslovju s tem, da bom opravil terensko delo v Prekmurju in Porab-ju. To je bilo na koncu 80-ih let 20. stoletja.«- Po knjižici »Glasoslovje« ste se kasneje seznanili še z drugim, obsežnejšim Pavlovim delom. Kdo vam je predstavil njegovo slovnico?»V tistih letih sem spoznal marsikoga v Prekmurju, ki mi je pomagal pri delu. Eden od njih je bil takratni direktor Pokrajinske in štu-dijske knjižnice Murska So-bota Jože Vugrinec, ki me je opozoril na obstoj knjige »Vend nyelvtan«. Nisem je poznal, vedel pa sem, da je zelo pomembno delo, ki mi bo pomagalo dobiti popol-nejšo sliko o celotni zgrad-bi narečja.«- Kakšen je pomen te slov-nice? Zakaj jo cenimo še danes?»Naročilo tedanjih madžars-kih oblasti se je glasilo, naj se ustvari knjižni jezik za Slovensko krajino, ki bi se uvedel v izobraževalni sistem na Madžarskem in pomagal pri ustvarjan-ju posebne narodnostne identete za prebivalce po-krajine. Kasneje ta prvotni namen več ni bil aktualen, je pa bilo v slovnici zbrano dragoceno gradivo. Knjiga ni ustvarila le knjižne obli-ke prekmurskega narečja, temveč še danes opozarja na podobo jezika v Pavlo-vem času. On je že pred tem razsikoval narečja v Porabju in v različnih delih Prekmurja, torej ne samo na Cankovi. Predstavil je raznolikost znotraj pokra-jine, nastal je pripomoček za razumevanje celotne zgradbe narečja in variacij znotraj njega.«- Lotili ste se angleškega prevoda. Zakaj menite, da je lahko prekmursko slovensko narečje zani-mivo za mednarodno je-zikoslovno stro-ko?»Nekoč sem na-pisal razpravo o nekem pojavu, ki sem ga zasledil pri Pavlu: to je razlikovanje med podrednima vez-nikoma ’ka’ ozi-roma ‚da’, ki ga knjižna slovenšči-na in ostala slo-venska narečja ne poznajo. To študi-jo so opazili znan-stveniki slavisti v Švici in me pova-bili na simpozij o podrednih stav-kih v južnoslo-vanskih jezikih. Moje ugotovitve so dosti prispeva-le k razumevanju raznolikosti konstrukcij podrednih stavkov v posa-meznih južnoslovanskih jezikih in narečjih. Pojav je bil res nenavaden, kajti nekaj podobnega se dogaja v zgradbi nekaterih južnej-ših slovanskih jezikov, kar kaže na vzporednosti. Prek-murščina se je izkazala kot izredna zanimivost na tem simpoziju v Švici.«- Ste slovnico prevajali iz madžarskega izvirnika ali vam je bila v pomoč tudi prestavitev slovnice v slovenski knjižni jezik?»Prevedel sem jo iz mad-žarščine s pomočjo bivše-ga študenta v Kansasu, ki je bil doma z Madžarske. Pravzaprav je bil ta prevod opravljen pred petnajstimi leti, torej preden je izšla prestavitev v slovenščino. Med tem časom pa me je Marija Bajzek Lukač pre-hitela, kar je popolnoma prav. Mislim, da je odlično opravila slovenski prevod za domače slaviste. Sam sem pa mislil, da bi bilo ko-ristno, če bi bila širša slavi-stična javnost seznanjena s to slovnico. Dodati sem hotel svoje pripombe, da bi bila moja izdaja bolj kritič-na. Ne v tem smislu, da bi kritiziral Pavla, ampak sem dodal komentar, ker bi rad povedal nekaj več na podla-gi svojega terenskega dela. Upošteval sem tudi raziska-ve, ki so bile opravljene po smrti profesorja Pavla.«- Ali ste naleteli na kakšne težave med prevajanjem?»Nisem imel nobenih po-sebnih težav, razen tega, da je nekaj listov v kopiji, ki sem jo imel pri roki, manj-kalo. Tako sem si pomagal tudi z inačico kolegice Baj-zekove, predvsem tam, kjer so se pojavila vprašanja, ali sem prav razumel kakšen madžarski stavek. Pravza-prav sem zelo hvaležen, da je slovenski prevod izšel pred mojim, ki sem ga lah-ko tako še izboljšal.«- Raziskujete tudi pove-zave med zahodnimi in južnimi slovanskimi je-ziki. Ali obstajajo kakšni pojavi v prekmurskem narečju, ki kažejo na to »panonsko« navezavo?»Nekoč je obstajal konti-nuum med zahodnimi in južnimi slovanskimi jeziki, preden je v Panonski nižini prevladovalo govorjenje v madžarščini in nemščini. To se vidi prav lepo v prek-murščini, recimo pri razre-du glagolov tipa 'nesén', 'neséš’, ’nesémo’. Tega na-glasnega mesta v osrednji slovenščini ni, je pa ta dol-žina ohranjena v slovašči-ni. In to prav v osrednji slo-vaščini, ki ima sama največ južnoslovanskih pojavov. Ta centralni slovaški jezik v prvi osebi množine upo-rablja glagolsko končnico ’-mo’, ki jo najdemo pri juž-noslovanskih jezikih, med-tem ko zahodnoslovanski jeziki v splošnem poznajo »Zakaj ne bi bila oboje hkrati?« Ameriški profesor slavistike Marc L. Greenberg na Cankovi pred doprsnim kipom Avgusta PavlaPorabje, 21. decembra 20209Brodim, ka ste mogauče že čüli za ime Miro Cerar, vej pa je človek s tem imenom in priimkom, po tistom, ka je njegova partija SMC leta 2014 gvinila na parlamen-tarnih volitvaj, grato pred-sednik slovenske vlade. Mi mo gnes pisali o njegovom oči, steri je po Leoni Štuklji drügi najbole uspešen slo-venski telovadec (tornász) in sploj eden najbaukših slovenskih športnikov vsej časov, vej pa je v svoji boga-ti karieri daubo tri medalje na olimpijski igraj, od toga dvej zlativi, obej na konji z ročaji. Zlati je biu leta 1964 na Japonskom - v Tokio bi letos mogo titi nazaj, vej pa je bilau predvideno, ka bi biu vodja slovenske olimpij-ske delegacije - in štiri leta sledkar v Mehiki. Daubo je ške sedem medalj na sve-tovnih in petnajst na evrop-skih prvenstvaj. Izjem-no športno pot je zgotovo z naslovom svetovnoga pr-vaka doma, v Ljubljani leta 1970. Na Cerarovom paradnom orodji, konji z ročaji, se njemi je po števili osvoje-nih medalj sledkar približo samo erični vogrski tek-movalec Zoltán Magyar. Ovači pa je nej biu samo dober »konjenik«, vej pa je biu vsestranski telovadec. Biu je prvi, steromi je gra-talo dvakrat zaporedoma osvojiti naslov evropskoga prvaka v mnogoboji. Na prvenstvih stare celine je kolajne osvajo tüdi na vsej drügih orodjih. Tisti, steri ga dobro poznajo, pravijo, ka je biu pravi model šport-nika, trno flajsen, vödrža-ni, delaven in prausen, pa tüdi pravi estet, vej pa je gimnastika tüdi lepota gi-banja.Po konci kariere je grato športni delavec, izjemen borec za fair play, eden od ustanovitelov Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovens-ke olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play, tüdi podpredsednik evrop-skega združenja. Cerar je tüdi nosilec viskih odli-kovanj, kak so olimpijski red (L’Ordre Olympique), najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (na-grada AVNOJ) in Sloveniji (zlati red za zasluge, Bloud-kova nagrada).Ob izjemni športni karieri morem napisati ške, ka je Miro Cerar biu tüdi, vse do penzije, uspešen fiškališ. Sam pa pravi, ka je bila tak njemi kak njegovoj pokoj-noj ženi Zdenki furt na pr-vom mesti držina. Mlajšom, čerkama Alenki in Ves-ni, pa sini Miroji, sta guča-la, ka so v življenji fontoški red in disciplina, pa lübe-zen in zavüpanje. Zanimiva je tüdi zgodba, stero pozna cejla Slovenija. Najmlajša či Vesna jiva je z ženo rešila, ka sta se nej ponesrečila s fligarom, steri je leta 1980 dojspadno na Korziki. Tüdi Ceraroviva sta stela titi na enodnevni izlet, steri se je tragično končo na gori San Pietro, vej pa je v nesreči mrlo 180 lidi. Zavolo toga, ka je Vesna zbetežala, sta oča in mati potovanje od-povedala, in sta tak ostala živiva. Silva Eörykončnico ’-me’. Ti pojavi so primeri za ta most med Zahodom in Jugom.«- Med delom ste vzdrževa-li stike z rojenimi govorci tega narečja. Če dobro vem, ste izvedli celó anke-to na družbenem omrež-ju.»V Pavlovi slovnici sem za-sledil zelo zanimivo opaz-ko: v njegovem času je bila razširjena oblika krajevnih imen ’Skakovce’, ’Sakalov-ce’ ali ’Prosenjakovce’, torej ženska množinska oblika v imenovalniku. Medtem ko danes govorimo ’Skakovci’, ’Sakalovci’ oziroma ’Prose-njakovci’. Vedeti sem hotel, ali so te ženske oblike še žive, zato sem mimogrede naredil spletno anketo v skupini govorcev prekmur-ščine. In so mi potrdili, da ta ženska oblika več ni živa. To je lep primer tega, kako koristen je neposreden stik preko spleta.«- Kaj – kot jezikoslovec iz neke oddaljene države – menite o občutljivi dilemi: ali je prekmurščina sa-mostojen jezik ali nareč-je slovenskega jezika?»Zakaj ne bi bila oboje hkrati? Ima neko tradici-jo za sabo, lepo napisana besedila vse od 18. stoletja dalje, gre torej za knjižni jezik z lastnim izročilom. Je pa lahko prekmurski je-zik samostojen samo v tem smislu. Po drugi strani je namreč zelo povezan s slo-venščino, ni ju torej potreb-no razlikovati in reči, da je to nekaj neslovenskega. Seveda je to prav tako slo-venski jezik.«- Na začetku vaše knjige beremo posve-tilo: »Dobrin lidan Sloven-ske krajine«. Komu pravza-prav posvečate svoje delo?»Posvečam ga ljudem, ki so mi pomagali pri terenskem delu. Takrat sem bil zelo mlad in nai-ven, mislil sem, da lahko kar grem in ho-dim po terenu, ljudje pa mi bodo povedali podatke, ki jih potrebujem. Nisem se zavedal, kako tež-ko je dobiti zaupanje ljudi. Bil sem pa zelo presenečen nad tem, kako odkritosrčni so bili ljudje v Prekmurju. Res so mi odprli svoje hiše, bili so zelo gostoljubni in mi radi pomagali pri zbira-nju podatkov. Ne vem, če so zmeraj točno razumeli, kaj sem hotel, ampak so bili zelo ustrežljivi in prijazni z mano. Imam zelo tople spomine na te čase in na ljudi, ki so bili potrpežljivi, in mi ure in ure pripovedo-vali, kako je bilo 'inda svej-ta’. Dobil sem lep korpus o tem narečju. Posvetilo sem torej oblikoval tako, da bi ljudje razumeli, kako ne-skončno hvaležen sem za njihovo gostoljubnost.«-dm-»Zakaj ne bi bila oboje hkrati?« Miro CerarMiro Cerar med zmagovito vajo na konji z ročaji, na svetovnon prvenstvi leta 1970 v Ljubljani (Kejp: Marjan Ciglič/Muzej novejše zgodovine) Rokopis »Prekmurske slovenske slovnice« je moral počakati skoraj osem desetletij, da bi zagledal luč sveta v angleškem prevoduErični slovenski športniki (5.)

Zakaj ne bi bila oboje hkrati?

https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/1808/30982/1/GreenbergMarc_MukicsDusan_intervju_Porabje_2020_51.pdf

Zakaj ne bi bila oboje hkrati?

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

KU ScholarWorks (Univ. of Kansas)