V opisu je podan fonološki opis govora vasi Selca v Selški dolini. Govor spada v selsko narečje, leži pa na meji med gorenjskim, škofjeloškim, poljanskim in podbrškim narečjem. Prav zaradi lege se je izoblikovalo v svoje narečje, čeprav je njegova os nova gorenjska.
Prikazano je sinhrono stanje glasov in prozodija ter izvor posameznih enot. Za izhodišče služi Splošnoslovenski fonološki sistem Tineta Logarja, objavljen v \u27Fonoloških opisih\u27, Sarajevo 1981. Povsod je navedeno nekaj tipičnih primerov. Samoglasniški sistem je monoftongičen. Naglašeni dolgi samoglasniki su i, ozki ẹ, široki e, a, široki o, ozki ọ, u, naglašeni kratki samoglasniki so e, polglasnik ә, a in o, nenaglašeni pa i, e, polglasnik ә, a, o, u ter zlogotvorni ļ, m, ņ. Dolga i in u sta fonetično bližja kratkim samoglasnikom. Opozoriti je treba na zelo pogosto onemitev nekaterih izhodiščnih sarnoglasnikov. Od soglasnikov je najbolj opazna ohranjenost zvenečnosti v izglasju.The paper presents a phonological description of the local dialect of Selca in the Selca Valley. While it is a Selca-type dialect, it borders on Upper Carniolan, Škofja Loka, Poljane and Podbrdo dialects. Due to its location, it developed into a separate local dialect, although it is basically Upper Carniolan.
A synchronic phonological description, prosody and the origin of individual phonemes are discussed in the paper, using the Common Slovene phonological system as presented by Tine Logar in \u27Fonološki opisi\u27 (Sarajevo 1981) as a starting point. Ample exemplification is given throughout the paper. The vowel system is monophthongal. Long stressed vowels are i, closed ẹ, open e, a, open o, closed ọ, and u; short stressed vowels are e, schwa ә, a, and o; unstressed vowels are i, e, schwa ә, a, o, u, and syllabic ļ, m, and ņ. Long i and u are phonetically closer to short vowels. It is very common for some of the original vowels to be elided. The most noticeable feature of the consonantal system is the fact that consonants remain voiced in word-final position