Benulič, Tomaž

Pompe-Kirn, Vera

Volk, Neva

Zakotnik, Branko

Škrk, Janez

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

Nekaj odlomkov iz knjige: PREŽIVETJE BOLNIKOV Z RAKOM V SLO-yENIJI, avtorjev: V. Pompe-Kirn, B. Zakon tik, N. Volk, T .  Benulič inJ. Skrk. PREDGOVOR Ko pridejo bolniki z rakom k svojemu zdravniku, imajo često za seboj izkušnje z drugimi boleznimi in zdravljenji. Običajno so te izkušnje ugodne, zdravnik jim je pomagal in na posledice bolezni so se navadili. Pri raku dostikrat ni takih izkušenj; kljub skrbi zdravnikov se bolnikovo zdravstveno stanje vedno ne izboljšuje, lahko se le ustali na nezadovoljivi ravni ali se celo poslabšuje. Bolniki zato sprašujejo svojega zdravnika o pričakovanem poteku njihove bolezni in žele si odgov<5r, ki bo veljaven le zanje z upanjem na izboljšanje, če že ne na ozdrayitev. Ne sprašujejo: "kdaj bom umrl?", ampak "koliko časa bom še živel?". Zelijo živeti in to željo uresničiti z zdravnikovo pomočjo. Pri odgovoru si zdravnik pomaga z lastnimi, posameznimi izkušnjami ali s podatki o preživetju, ki zajemajo večje število bolnikov. S pomočjo obojega bo lažje odgovoril na težko vprašanje o pričakovanem preživetju bolnika, ki je le posameznik med številnimi bolniki z rakom. 9 raku se danes veliko piše in tudi ljudje vedo danes o njem več kot nekoč. Zeleli bi, da bi pričujoča knjiga pripomogla k še boljšemu razumevanju pričakovanega poteka rakave bolezni in optimističnejšemu pogledu na zdravljenja raka. UVOD V Evropi in drugod po svetu ni veliko populacijskih registrov raka, ki zbirajo, arhivirajo in obdelujejo podatke o incidenci raka, poleg tega pa še spremljajo preživetje bolnikov z rakom. Še manj je takih, ki zbrane podatke izdajajo v posebnih publikacijah. Podatki o preživetju vseh bolnikov z rakom so kompleksna ocena bremena raka v opazovani populaciji. Zrcalijo uspešnost vseh programov onkološkega varstva, od množičnega presejanja in zgodnjega odkrivanja, do zdravljenja, rehabilitacije in dolgoletnega spremljanja zdravstvenega stanja bolnikov. Na preživetje bolnikov z rakom vplivajo številni dejavniki, ki so povezani tako z 33 bolniki samimi: starost, spol, telesna zmogljivost in spremljajoče bolezni, kot z rakom: razši1je]j.ost bolezni v času ugotovitve diagnoze, histološka vrsta in način zdravljenja. Register raka za Slovenijo spremlja vitalno stanje registriranih bolnikov od svoje ustanovitve, to je od leta 1950 dalje. Danes je spremljanje teh bolnikov enostavnejše kot je bilo v 50., 60. in še v 70. letih. Tedaj so poleg osebja Registra raka zbirale vse potrebne podatke še patronažne sestre v zdravstvenih domovih in matični uradi krajevnih skupnosti in občin. Danes lahko s pomočjo računalnikov avtomatsko povezujemo podatkovno bazo Registra za Slovenijo s podatkovno bazo Centralnega registra prebivalstva Slovenije ob doslednem spoštovanju določil Zakona o varstvu osebnih podatkov. Podatki o vitalnem stanju rakavih bolnikov se tako redno letno dopolnjujejo in manj bolnikov jeizgubljenih iz opazovanja. ,._ Do sedaj je Register raka za Slovenijo objavil podatke o preživetju bolnikov z rakom v članku v Zdravstvenem vestniku leta 1984 ( 1), v številnih člankih o epidemioloških značilnostih posameznih rakov in kot grafične priloge v rednih letnih poročilih Incidenca raka v Sloveniji (2). Pričujoča publikacija je prvo obsežnejše poročilo o preživetju vseh registriranih bolnikov z rakom v Sloveniji. V njej so predstavljeni podatki o preživetju bolnikov, ki so zboleli za rakom v obdobju 1963-90. T i  podatki so končen izid oskrbe in zdravljenja teh bolnikov v Sloveniji v zadrtjih 30. letih. Dobra oskrba in zdravljenje v eni bolnišnici sta lahko izboljšala preživetje tam zdravljenih bolnikov. Na pomembnejše izboljšanje populacijskega preživetja pa sta vplivala le, če sta bila dosegljiva večina bolnikov v Sloveniji. PODOBNE PUBLIKACIJE V DRUGIH DRŽAVAH Prva publikacija o preživetju bolnikov z rakom je izšla leta 1961 v ZDA izpod peresa Cutle1ja in Edere1ja (3). V 70. letih in v začetku 80. let so podobne publikacije izdale še Norveška, Anglija, Finska, Poljska in Nova Zelandija ( 4, 5 ,  6, 7, 8). Kasneje so postali zanimivi predvsem zemljevidi incidence raka. Nov val poročil o populacijskem preživetju rakavih bolnikov s poudarkom na trendih preživetja so sprožila poročila iz Kanade (Saskatchewan, Alberta) (9, 10), Avstralije Gužna Avstralija) (11) in italijanske province Latina (12). Leta 1993 so s tovrstnimi publikacijami sledili še Škotska (13), Quebec iz 34 Kanade (14) in I dodali svojim le nekdanja Vzhod v Švici (19), No1 regija Eindhove1 na Poljskem (Ki so podatke o p epidemiološko 1 analizo preživetj (27). VSI RAKI, VŠ1 V obdobju 1963-65569 žensk. Pr niso bili vključe1� V tem poglavj1 zano preživetje nike z rakom, tl ki smo jih v pc poglavjih izpust Sloveniji relativ1 V opazovanem obdobju je inci< rakavih bolezn naraščala (30, 3 1963-67 je bila l denčna mera 2: moških in 211 žensk, v letih 1 330/100.000 r 293 ,8/100.000 Odstotek miki potrjenih prim povečal s 73% v 67 in na 91 % v 1 90. Starostna p<Kanade (14) in Danska (15). Nekateri registri so zbrane podatke o preživetju dodali svojim letnim poročilom o incidenci raka; Alberta v Kanadi (16), nskdanja Vzhodna Nemčija in Saarland v Nemčiji (17, 18), ženevski kanton v Svici (19), Norveška (20), regija South-East Thames v Veliki Britaniji (21), regija Eindhoven na Nizozemskem (22). Registri iz Estonije (23), dveh regij na Poljskem (Klakow, Varšava) (24, 25) in iz švicarskega kantona Vaud (26) so podatke o preživetju objavili v mednarodnih revijah z onkološko in epidemiološko tematiko. Države Evrospke skupnosti so pripravile skupno analizo preživetja bolnikov z rakom po posmeznih regijah in državah Evrope (27). VSI RAKI, VŠTEVŠI KOŽNE V obdobju 1963-90 je zbolelo v Sloveniji za vsemi raki skupaj 67765 moških in 65569 žensk. Pri 11544 bolnikih (9%) je bil rak ugotovljen ob smrti in zato niso bili vključeni v analizo. � V tem poglavju je prika-zano preživetje za vse bol-nike z rakom, tudi za tiste, ki smo jih v posameznih poglavjih izpustili, ker so v Sloveniji relativno redki. V opazovanem 28-letnem obdobju je incidenca vseh rakavih bolezni zmerno naraščala (30, 31). V letih 1963-67 je bila groba inci­denčna mera 223/100.000 moških in 211,1/100.000 žensk, v letih 1988-90 pa 330/100.000 moških in 293,8/100.000 žensk. Odstotek mikroskopsko potijenih primerov se je povečal s 73% v letih 1963-67 in na 91 % v letih 1988-90. Starostna porazdelitev100�----------80 l'.\!X:l'll'J ohsme<l O'-----'-----'------'---�--� 4 52 3 years sincc diagnosis SLIKI\ 1: Opazovano in pričakovano petletno preživetje vseh bol­nikov z rakom, zbolelih v letih 1983 - 87 v Sloveniji. FIGUR[ 1: Observcd and expected five - year survival of all cancer patients diagno�ed in the period 1983- 87 in Slovenia. 35 v analizo zajetih bolnikov se je spremenila (tabela 1). Odstotek otrok se je zmanjšal, odstotek starejših se je povečal. Razširitev bolezni ob ugotovitvi se je tudi spreminjala (tabela 2). S slike 1 razberemo, da sta po treh letih od diag-noze krivulji pričakovanega in opazovanega preživetja za vse bolnike z rakom skoraj vzporedni. Po petih letih je verjetnost smrti vseh bolnikov z rakom skoraj enaka tisti v splošni populaciji. Odstotek petletnega re-ativnega preživetja„se je v opazovanem obdobju sta-tistično značilno povečal za 5% (slika 2, tabela 3 ). Vseskozi je bil pri ženskah večji kot pri moških. V letih 1963-67 je znašal 25% pri moških lil 4 2% pn ženskah, v letih 1983-87 pa 30% pri moških in 4 7% pri ženskah. Preživetje je bilo glede na starost različno (slika 3 ). Pri moških je bil odstotek petletnega relativnega pre-živetja pri otrocih, starih O-14 let 56%, pn mladih odraslih, starih 15-44 let 46%, pri najstarejših, starih 75 let in več pa komaj 28%. Pri ženskah istih starostnih skupin je bil 61 %, 62% in 36%. Pri razlagi trendov pre-živetja vseh bolnikov z 36 TABELA 1: Vsi rakL Bolnild vključeni v analizo po spolu, staroSti in obdobju opazovanja. TABLI 1: All Sites. Patients included in the analysis by sex, age andperiod of obscrvation. Period uf 1;.+i OOSC!\'2tion No. -14 !,bJes 1963-67 7(U; 1.0 9.0 1968-72 8673 1.0 9.0 1973-77 105i2 1.0 9.0 1978-82 12223 1.0 8.0 1983-Si 13438 1.0 8.0 1?90 11f/5 o.o 5_n 196:'-9" �l-163 1.ry 8.0 Females 1963-67 7978 1.0 16.0 1968-72 8853 1.0 14.0 1973-77 10575 O.O 13.0 1978-82 1153; o.o 11.0 1983-Si 12865 o.o 11.0 1988-90 8W o.o 11.0 196}90 6032'7 O.O 12.0 Al',e 21 diai?OOSis (%) -IS-S4 SS-04 II.O 32.0 10.0 28.0 15.0 22.0 18.0 21.0 16.0 28.0 u.o 31.0 14.0 27.0 16.0 27.0 16.0 26.0 18.0 20.0 17.0 21.0 1-1.0 24.0 13.0 24.0 16.0 2(0 6S-74 T,-+ 32.0 13.0 36.0 13.0 35.0 16.0 32.0 17.0 25.0 21.0 23.0 2(J.U 30.0 17.0 25.0 12.0 28.0 13.0 30,0 17.0 27.0 20.0 23.0 24.0 23.0 26.0 26.0 19.0 TABUA 2: Vsi rakL Bolniki vključeni v analizo po spolu, razširjenos-ti bolezni in obdobju opazovanja. TABLI 2: All Sites. Patients induded in the analysis by sex, extent of disease and period obsen-ation. E.um ci diselse (%) Periodo( obst·rv.tivo No. Loc2li2<.'d Regiooal Disunt Unkro,.n �bb 1963--07 7(if; 1968-72 8673 35.0 r-.o 26.o 11.0 1973-77 10572 39.0 Za.O 29.0 6.0 1978-82 12223 39.0 27.0 26.o 6.0 1983-S) 13438 36.0 :.l.O 27.0 7.0 i988-90 8�75 33.U 29.0 28.0 80 1963-90 61-163 36.0 I!.O 27.0 BO forules 1963--07 . 7978 1968-72 8853 40.0 25.0 26.0 7.0 1973-77 10575 42.0 23.0 28.0 s.o 1978-82 11537 41.0 26.0 26.o s.o 1983-87 12865 39.0 27.0 26.0 6.0 1�90 8547 38.0 28.0 26.o 6.0 1963-90 &,327 40.0 26.0 2,.0 6.0 SLIKA Z: Relativno 1, zaupanja vseh bolnik in obdobjih opazovar 100.----80 � 60 >N� 40 20 o RGURE 2: Relative 1, 3 interval of patients w: by sex and period of c lO0r-----80t-----SLIKA 2: Relativno 1, 3, 5, in 10 letno preživetje s 95 % intervalom zaupanja vseh bolnikov z rakom zbolelih v letih 1963 - 90 po spolu in obdobjih opazovanja. -:S c:; >N::R o lOOr-----------:M-;o--:š:;--k-:-i-��1:-a;-le-�--;=:=1=%==3==-{i=7:,i 80 60 40 20 o t 1968-n R 1973-7i1----------------1 1111 1978-82 1 II 1983-87 III 1988-90 :,::::,: ; 3 5 10 leta po diagnozi FIGURE 2: Relative 1, 3, 5, and 10 year survival with 95 % confidenceinterval of patients with all sites diagnosed in the period 1963 - 90by sex and period of observation. 100 r-----------,,---------====-=·~Ženske - Females 1963-67 1968-72 80 n 1973-77 i------------------4 � 197fHJ2II 1983-87 =i°i'1 II 1988--90 r::· r,:i _··(Hl_•·�r-�•i'-20 � . f li - t ; 1_ ! ,� _ J_: • 1 14 ;. '. • t \ f � [· • 11' '� !'(,� ·,} t. o �- =--�'-==---�='------=-...J3 5 10 years since diagnosis rakom moramo biti pre­vidni in upoštevati, da je odstotek preživetja odvi­sen od deleža posamez­nih rakov po spolu in sta­rosti v opazovanem ob­dobju. Ženske zbolevajo v večji meri za prognos­tično ugodnejšimi raki kot moški . Verjetnost preživetja po­sameznega rakavega bol­nika je odvisna od tega, za katero rakavo bolez­nijo je zbolel, od narav-. nega poteka te bolezni in od vseh drugih šte-vilnih dejavnikov, ki smo jih navajali v uvodu in v razpravljanju o posa­meznih rakavih boleznih. 37 TABELA 3: Vsi rakL Opazovano in relativno preživetje po spolu in obdobju opazovanja. TABLE 3: Ali Sites. Observed and relative sur\'ival by sex and period of obsen·ation. Period o( ohx-f\'J!iiin 10 196W 43.01 :,;.(f; )).O� IJ.16 w.;s 1966-il ,;.;1 25.(i) :ll.O\ IJ.lj 61.17 1973-77 46.12 TI.? 21.1"> 13,;s 63.0l 19"8-Sl 48.-; !Q ll �2.91 l-151 61.-o 198� 49.0J 2991 2.\J'i 61.61 Fem;1k:-Y1;J� ,incr di:l:,!no�i:-43.JI 37.02 43.96 37.11 46.II 38,38 ,7.89 40.-15 i-90 )980 IV ll;-i 28.28 28.07 2"96 5 10 1 H.91 .?9.,; 2; . ..s 22.;6 61.11 *-�·-t:·.11 29.68 25.87 22.so 62.92 r.98 -!S.Jl 31.3' 27.30 lJ.\' 619j ;o;; ,;99 JJ.ill .?9.ll 2,.,1 6/J.68 s,.59 51 JO JHl .?9-1 oo.- Sl.% 1%90 ;1. i .�2-� 6'1.(� 50.�8 'i_\.66 .½.65 69.22 :-0.tll ------- ·--------------- --- ----- -�-�---- ------SLIKA 3: Relativno desetletno preži\'etje vseh bolnikov z rakom zbolelih v letih 1978- 87 po spolu in starosti. 100 �loški • �lales staros1 (N) O - 14 (289) -- 15- 44 (2o69) 80 ,_.,,--------------< -- 45 - 54(443;) :::; 60 40;f. 20 o 2 3 -- ;5- 64 (64;7) -- 65 - 74 (742-il -- 75 + (➔987) 4 5 6 7 8 9 10 leta po diagnozi flGURI 3: Relative ten-year survival of ali sites patients diagnosed in the period 1978-87 by sex and age. 100 80 2 60·;;: 't;f. 40 20 o 38 Ženske · Females age (:-;) 1 2 O - H (1861 - 55 - 64 (5691) 15 - -1-4 <2-s, - 65 - 74 (6297> - -iS- 54 (3929)- 75 + (;521) 3 4 5 6 7 8 9 10 years since diagnosis 10 -1:?.55 39.16 ;J.15 39.JO H.99 3968 ,-.;.' ,Z.63 ,-.. \6 ZAKLJUČEK Incidenca rakavi zaradi raka. Se je brez pričujoče a Da bi se izognili osemindvajset dopolnjeval naš Verjetnost preži rakavo boleznij1 ali manj ugodn ugotovili tri ve� V prvi skupini s, izboljšalo za več akutno limfob malignimi limfi petletno prežive (72% oz. 7 6%) V drugi skupin izboljšanje petle najbolj pogostni rak prostate; po levkemija. Med preživetje bolni, (50%). V tretji skupini izboljšalo ali pa tudi kratko. To rakom danke, materničnega te akutno in kroni njimi so imeli v kožnim rakom ( ZAKLJUČEK Incidenca rakavih bolezni v Sloveniji narašča zmerno, prav tako tudi umrljivost zaradi raka. Se je potemtakem preživetje bolnikov z rakom izboljšalo? Odgovor brez pričujoče analize je lahko zelo preprost in splošen: "ne". Da bi se izognili napačnemu poenostavljanju, smo prikazali podatke, ki jih je osemindvajset let za bolnike z rakom iz vse Slovenije vestno zbiral in dopolnjeval naš Register. Verjetnost preživetja posameznega bolnika je zelo odvisna od tega, za katero rakavo boleznijo je zbolel. Ob branju knjige ugotavljamo prognostično bolj ali manj ugodne rakave bolezni. Glede na trend izboljšanja preživetja smo ugotovili tri večje skupine bolnikov. V prvi skupini so tisti, pri katerih se je petletno preživetje statistično značilno izboljšalo za več kot 20%. To so bolniki s Hodgkinovo boleznijo, rakom mod, akutno limfoblastno levkemijo, rakom ščitnice in z ne-Hodgkinovimi malignimi limfomi. Med njimi so imeli v letih 1983-87 najboljše relativno petletno preživetje bolniki z rakom mod (več kot 80%), Hodgkinovo boleznijo (72% oz. 76%) in otroci z akutno limfoblastno levkemijo (60% oz. 69%). V drugi skupini so bolniki, pri katerih smo registrirali statistično značilno izboljšanje petletnega preživetja za 5% do okoli 10%. To so bolniki z nekaterimi najbolj pogostnimi raki v Sloveniji; rak dojk, želodčni rak, rak debelega črevesa, rak prostate; poleg njih pa še rak grla, mehurja, ledvic in kronična limfatična levkemija. Med njimi so imeli v letih 1983-87 najdaljše relativno petletno preživetje bolnice z rakom dojk (62%), bolniki z rakom grla (51 %) in mehmja (50%). V tretji skupini so bolniki, pri katerih se je petletno preživetje le nakazano izboljšalo ali pa se sploh ni izboljšalo, kar pa ne pomeni, da je bilo pri vseh tudi kratko. To so bolniki s pljučnim rakom, rakom žrela in ustne votline, rakom danke, jeter, žolčnika in trebušne slinavke, bolnice z rakom materničnega telesa, materničnega vratu in jajčnikov, bolniki z nelimfoblastno akutno in kronično mieloično levkemijo pa tudi tisti s kožnim rakom. Med njimi so imeli v letih 1983-87 najdaljše petletno relativno preživetje bolniki s kožnim rakom (95%), bolnice z rakom materničnega telesa (77%) in z rakom 39 materničnega vratu (59%). Med bolniki s kratkim preživetjem so tudi bolniki s pljučnim rakom ter raki ustne votline in žrela. Teh bolnikov, ki imajo kratko preživetje, pa bi bilo lahko precej manj, saj zbolevajo za raki, ki jih danes z zdravim načinom življenja (opustitev kajenja in pretiranega pitja alkoholnih pijač) v veliki meri že lahko preprečujemo. Podatki o preživetju bolnikov z rakom so kompleksna ocena bremena raka v opazovani populaciji. Na preživetje bolnikov z rakom vplivajo številni dejavniki, ki so povezani tako z bolniki samimi: starost, spol, telesna zmogljivost in spremljajoče bolezni, kot z rakom: razši1jenost bolezni v času ugotovitve diagnoze, histološka vrsta in način zdravljenja. Pravočasna diagnoza in sodobno zdravljenje pomembno vplivata na preživetje v dani populaciji le, če sta dosegljiva večini bolnikov. Naše ugotovitve so končen izid vseh teh prepletajočih se dejavnikov v zadnjih 30. letih v Sloveniji. Da bi bili primerljivi z drugimi deželami, smo jih prikazaliz relativnim odstotkom preživetja, ki upošteva tudi pričakovano trajanježivljenja v Sloveniji v opazovanem obdobju.O tem, zakaj so trendi preživetja bolnikov z rakom v Sloveniji takšni in ne drugačni, so razpravljali kolegi kliniki, ki se z njimi srečujejo na Onkološkem inštitutu, na Pediatrični in na Hematološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani že vrsto let. Izrazili so marsikatero vzpodbudno, a tudi kritično misel z željo, da se preživetje rakavih bolnikov v Sloveniji približa najboljšemu v Evropi (27). Da bi nakazali, ltje smo v primerjavi z Dansko in Škotsko, ki sta izdali podobniknjigi (13, 15) za ista obdobja, smo pri vsakem raku navedli še trende relativnega preživetja pri njih. O razlikah nismo razpravljali, ker je vzrokov zanje lahko mnogo in bi razpravljanje o njih preseglo namen te knjige. Zanimivo pa bo primerjati naše ugotovitve z izsledki študije EUROCARE, ki obravnava preživetje bolnikov z rakom v bolj in manj razvitih deželah in regijah Evropske skupnosti in v nekaterih drugih izbranih evropskih državah (27). 40 NEVAR.l\ UVOD Rak je ime za sl etiologijo, s tem večstopenjski p ki se nadaljuje smrtjo. Naravni pojava bolezni, Na to, kdo bo: dejavniki iz oko Karcinogeni iz o kot sprožilci ( ini so genotoksične Tumor pa nasta1 posledice so sp pomembno, da vpliv promotor� iniciatorjih mer aktivacijo drugi] rašče. Dedna nagnje1 posameznih g pigmentosum, manjša sposobr tem večja nagnj presnovi kemi1 imunskem nad: Za proučevarije 1 Pri bazičnih gre dolgotrajne na ž etiologije upo1 Doc. d1: Maja Prin 

Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji : nekaj odlomkov iz knjige

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=17177&dn=

Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji : nekaj odlomkov iz knjige

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations