Pouh, Tatjana

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA ZDRAVLJENEGA Z BRAHIRADIOTERAPIJO Tatjana Pou/J 1. UVODZdravljenje raka poteka na več načinov, eden od teh je obsevanje. Pri obsevartju ločimo dva osnovna načina: teleradioterapijo in brahiradioterapijo. Teleradioterapija je način obseva1"tja, pri katerem je vir sevanja izven bolnikovega telesa. Pri brahiradioterapiji pa vir sevanja vložimo v bolnika, v tumor ali v njegovo neposredno bližino. Brahiradioterapija zahteva posebno organizacijo, zaščitene prostore in posebej šolano osebje. Na brahiradioterapevtskem oddelku uporabljamo odprte in zaprte vire sevanja. 2. VRSTE POSTOPKOVOdprti viri sevanja so tisti, ki jih bolnik popije ali jih apliciramo parenteralno (mimo prebavil). To so: * raztopina Y90 (itrij); beta sevalec, 1"tjegova razpolovna doba je 64,1 ur oziromatri dni - te aplikacije so zelo redke (1 x na leto)* raztopina] 131 Uod); razpolovna doba je osem dni* MIBG - kombiniran preparat z J 131, ki ga bolnik dobi i.v ..Zaprti viri sevanja so tisti, ki so začasno vstavljeni v aplikatorje že vložene, v različne dele telesa: * Ir 192 - žice; razpolovna doba je 74 dni* Cs 13 7 - v ginekoloških aplikato1jih:a) PVCT vložekb) PVC vložekc) aplikat01ji po Henschkejud) aplikato1ji po SimonuRazpolovna doba Cs 137 je 30 let. Taijana Po11h, viija medicinska sestra, Onkološki inštitut Ljubljana 236 3. ANALIZABrahiradioterap, zdravstvena neg;i zaščita ni mogoč; skrajšan delovni zaposleno na ta sevanjem ter zdr Oddelek je zapr označene z zan1 seboj ločene s s svinčeni zasloni zmanjšujejo izpc Zaradi takšne orf in je potrebno b "obnaša1"tja". 3.1. Zdravstvet Peroralno zdrav] 3.1.a) Pri teh bol - nezadostno dirzaužitju J 131; < - oslabljeni socia bi bolnik želel, - inkontinenca (;- razdražljivost (1J131;da bi seJjemajo hormon3. ANALIZA DEJANSKEGA STANJABrahiradioterapevtski oddelek je posebno območje, lger se izvajajo posegi, zdravstvena nega in zaščita tako bolnikov kot osebja. Zaradi narave dela popolna zaščita ni mogoča, zato ima osebje posebne pogoje dela, med katere vključujemo skrajšan delovni čas, benificirano delovno dobo in daljši redni dopust. Osebje, zaposleno na takem oddelku, mora opraviti tečaj in izpit iz zaščite pred sevanjem ter zdravniški pregled. Oddelek je zaprtega tipa, označen z znakom sevanja na vhodu, tudi sobe so označene z zankom, ki opozarja na sevanje. Sobe in postelje v njih so med seboj ločene s stenami, ki so zgrajene iz baritne opeke. Ob posteljah so še svinčeni zasloni in svinčene zaščitne mizice. To so osnovni zaščitni ukrepi, ki zmanjšujejo izpostavljneost osebja in bolnikov seva1-tju. Zaradi takšne organizacije oddelek ne kaže običajne slike bolnišničnega oddelka in je potrebno bolnike ob vstopu va1-tj poučiti o nujnosti zaščite in pravilih "obnašanja". 3.1. Zdravstvena nega bolnika z odprtimi viri sevanja Peroralno zdravlje1-tje zJ 131 (malignomi ščitnice in ajih metastaze). 3.1.a) Pri teh bolnikih oteŽltjejo nego nekateri sopojavi zdravljenja, kot so: - nezadostno dihanje zaradi otekline grla, ki lahko nastopi v 48 urah pozaužitju] 131; dihaaje je oteženo, pojavi se kašelj- oslabljeni socialni stiki, ovire v komuniciranju, odsotnost oseb, za katerebi bolnik želel, da bi bile ob 1-tjem, izolacija zaradi zdravljenja (SEVANJE)- inkontinenca (že prej nastala)- razdražljivost (umetno povzročena), pomanjkanje hormonov pred pitjemJ 131; da bi se J 131 čimbolj nakopičil v obolelih predelih, bolniki pre­jemajo hormone per os.237 3.1.1. Bolnika pripravimo psihično na poseg: - Povemo mu, da mora na dan posega biti tešč.- V sobi bo sam in jo ne bo smel zapustiti.- Obiski niso dovoljeni.- Osebje se bo pri njem zadrževalo le za najnujnejšo zdravstveno nego.- Povemo mu, da bodo vsi njegovi izločki radioaktivni, zlasti urin. Preduriniranjem si bo moral roke zaščititi s PVC rokavicami, ki jih bo morapo uporabi odvreči v poseben koš.- seznanimo ga z možnostjo alergične reakcije na jod, zato bo dobivalpreventivno terapijo.- Na vodo gre lahko v stranišču, ki je v sobi, školjko mora čim večkratizprati. Tak način uriniranja pride v poštev le, če je skupna radio­aktivnost joda manjša od 200 mCi. Ce radioaktivnost presega 200 mCi,mora urinirati v steklenice, ki se posebej hranijo tako dolgo, da seradioaktivnost zmanjša na dovoljeno vrednost.3.1.2. Bolnika pripravimo na posegfizično:- Dan pred pitjem joda dobi odvajalo.- Na dan pitja joda mora biti tešč - eno uro po zaužitju J 131 lahkopije in uživa hrano.Če je bolnik težko vodljiv ali inkontinenten, mu pred pitjem joda vstavimostalen urinski kateter; s tem preprečimo kontaminacijo postelje, tal in okolice.Intenziteta sevanja se meri vsak dan. Ka se aktivnost zmanjša na 3, 1 mR nauro na razdalji 1 m, ga lahko odpustimo domov. Ker je bolnik še vedno virsevanja, ga poučimo, da ne sme priti v tesnejši stik z otroki in nosečnicami(objemanje, poljubljanje, skupno ležanje itd.).Jedilni pribor, ki ga uporablja,mora splakniti pod tekočo vodo, nato pa ga lahko pomiva skupno z drugimi.Po opravljeni potrebi mora dobro izplakniti školjko in si temeljito umiti roke.Bolnika ne premeščamo na druge oddelke ali v druge bolnišnice, vse doklerradioaktivnost ne pade na 0,5 mR na uro na razdalji 1 m.Vse predmete, snovi in tekočine, ki so se nahajali v bolniški sobi, mora fizikizmeriti, nakar jih po potrebi shranimo v posebnih prostorih, dokler se sevanjene zmanjša na dovoljeno vrednost.238 Pri delu z odp kontaminacije! Zato ob vstopu v Bolnika kontroli 3.2. Zdravstver Bolnika, ki pride Običajno pride naJpreJ pommmc 3.2.1. Razložimo mu to povemo. ampak šele po foodstranjevar�a ar Težave, ki spren sevanja predvido nezadostn; aplikacije r bolno podi spremenJe bolečina (i:: opažamo b stokanje, i2 RR, pulz, c motnje v si tožijo, dan nespočiti; slaba fizičn odpor do p strah (bole, o posegu, vpoškodovaORL podre3.2.2. Bolniku da, o tem, da sali vstajati,Pri delu z odprtimi viri sevanp moramo vedno misliti na možnost kontaminacije! Zato ob vstopu v sobo vselej obujemo PVC škornje in si nataknemo rokavice. Bolnika kontroliramo tudi preko monitorja v delovni sobi. 3.2. Zdravstvena nega bolnika z vstavljenimi zaprtimi viri sevanja Bolnika, ki pride na oddelek, vedno pripravimo na poseg psihično in fizično. Običajno pride bolnik z drugega oddelka popolnoma prestrašen, zatao ga naJpreJ pommmo: 3.2.1. Razložimo mu postopek zdravljenja; če bomo poseg opravili v anesteziji, mu to povemo. Povemo mu, da časa aplikacije ne moremo vedeti vnaprej, ampak šele po fizikalnem izračunu. Prav tako bolnika seznanimo s potekom odstranjevanja aplikatorjev. Težave, ki spremljajo nego in ki se pri bolnikih, zdravljenih z zaprtimi viri sevanja predvidoma pojavljajo, so: nezadostna prehrana (hrana brez balasta in maščob), ker bolnik v času aplikacije ne sme na potrebo, da se ne bi spremenila lega aplikato1ja in bolno področje ne bi bilo več obsevano; spremenjena koža (zaradi n1ehaničnega dejavnika pritiska; rdečina) bolečina (povzročitelj je aplikacija vira sevanja ali operativni poseg); opažamo bolnikovo previdno gibanje, verbalno izražanje bolečine, stokanje, izraz bolečine na obrazu, avtonomne reakcije (spremenjen RR, pulz, dihanje); spremembe mišičnega tonusa; motnje v spalnem ritmu ( op. poseg in prisotnost aplikato1jev); bolniki tožijo, da niso mogli spati, so razdražljivi, imajo podočnjake in so nespočiti; slaba fizična mobilnost ( op poseg, prisotnost aplikato1jev in bolečina, odpor do poskusov gibanja oz. obračanja, omejene kretnje); strah (bolečina, istrganost iz lastnega okolja, pomanjkanje vedenja o posegu, vpliv iz okolja);poškodovana ustna sluznica (bolniki z implantacijo vira sevanja vORL področju - op. poseg v ustih).3.2.2. Bolniku damo navodila o tem, da se v postelji lahko obrača levo in desno, ne sme pa se vsedatiali vstajati,239 povemo mu, da se bomo pri njem zadrževali le za najnujnejšo zdravstveno nego, zato nas mora sam poklicati ob vsaki najmanjši spremembi počutja, v postelji bo imel vso osebno higieno in nego, razen v predelu črevesa in spolovil (pri ginekoloških bolnicah), dobival bo hrano brez balastnih snovi, med zdravljenjem ne bo imel obiskov, zaposli se lahko z branjem ali ročnimi deli. 3.2.3. Fizična priprava bolnika na poseg pa obsega: Rtg. prsnih organov, elektrokardiogram, krvne in urinske preiskave, pregled anestezista in po potrebi tudi internističen pregled. Največ brahiterapevtskih posegov z zaprtimi radioaktivnimi izviri opravimo pri ginekoloških bolnicah. Poslužujemo se naslednjih posegov. 1. intrakavitarne aplikacije Henschkejevega nosilca s Cs 137 izviri za obsevanjeraka materničnega vratu ( colli uteri),2. intrakavitarne aplikacije Simonovega nosilca s Cs 137 izviri za obsevanjeraka telesa maternice (corporis uteri),3. intravaginalne aplikacije PVC vložka s Cs 137 izviri za dokončanjeintrakavitarne terapije po Simonu (rak endometrija),4. intravaginalne aplikacije PVCT vložka s Cs 137 izviri za obsevanje pooperaciji in zaradi mikroostankov endometrijskega raka ter raka v vaginalnisluznici,5. intersticijske implantacije Ir 192 žic za ciljano obsevanje recidivov v malimedenici in za dokončanje predhodne brahiterapije.Dan pred posegom uživajo bolnice tekočo hrano in dobijo odvajalo po dogovoru z zdravnikom. Zvečer pred posegom in zjutraj na dan posega dobijo premedikacijo. Pred posegom morajo biti tešče. Po anesteziji (ko zdravnik vstavi stalen urinski kateter in apalikato1je po Henschkeju ali Simonu ali implantacijske igle), pri bolnicah nadzorujemo vitalne funkcije, diurezo, položaj aplikat01ja in reakcijo na analgetska sredstva, kolikor so le-ta bila dana. Bolnice, pri katerih opravimo poseg v anesteziji, dobivajo heparinsko zaščito na vsakih 8 ur. Pri vstavljanju vložkov PVC in PVCT ni anestezije, zato pri teh bolnicah ni potrebno preve1jati vitalnih funkcij, razen če to zdravnik posebej naroči. 240 Radioaktivni iz prepeljemo do b v bolniški poste] načrtovano. V te da bolnica da se obrai omogočin črevesa, 111nadzorujei Natanko ob dol odpeljemo do t priklopljena na r z Ir 192 žico, oci samodejno, ob p Ob odstranitvi ; kontroliramo ur posedemo. Ko s, še vsaj dva dni. B kopati v bazenu, Naslednji dan p, premesti nazaj r oskrbo. Implantacije Ir 1' in ustnega dna. ipotrebna tudi fiz Pri implantaciji, nosilnega raste1 zadovoljive, zdr;: ali pa bolnico pri Bolnica lahko r zadrževati le ob l Potem. spet izračt Radioaktivni izvir (spravljen je v trezo1ju) s posebnim "kontejne1jem" prepeljemo do bolniške sobe, ga naknadno vstavimo v aplikator, in sicer ročno v bolniški postelji. Tak izvir ostane v bolnici toliko časa, kot je za zdravljenje načrtovano. V tem času poskrbimo: da bolnica zaužije dovolj tekočine, da se obrača levo in desno (preprečitev dekubitusa), omogočimo ji osebno higieno v postelji, razen v predelu spolovil in črevesa, menjavamo ji vložke in umazano posteljno perilo, nadzorujemo položaj aplikato1ja in okolico spolovil. Natanko ob določenem času ročno odstranimo izvir, ga s "k5mtejnerjem" odpeljemo do trezo1ja, očistimo in deponiramo v trezor. Ce je bolnica priklopljena na naša "after load" aparata, Curietron s Cs 137 izviri ali Minirad z Ir 192 žico, odpade ročno vstavljanje in odstranjevartje izvira, ker ga le-ta samodejno, ob predhodni nastavitvi časa, vstavi oz. odstrani iz aplikato1ja. Ob odstranitvi aplikato1ja analgetiki niso potrebni. Odstranimo aplikator, kontroliramo urin in odstranimo urinski kateter. Bolnici povijemo noge in jo posedemo. Ko se bolnica počuti dovolj močna, lahko vstane. Noge si povija še vsaj dva dni. Bolnica se sme tuširati že isti dan, ne sme pa sedeti v kadi ali se kopati v bazenu, zato sme iti v zdravilišče šele šest tednov po brahiradiotearapiji. Naslednji dan po odstranitvi aplikato1ja jo zdravnik ginekološko pregleda in premesti nazaj na običajen bolnišnični oddelek, ali pa jo odpusti v domačo oskrbo. Implantacije Ir 192 žic uporabljamo tudi pri zdravljenju tum01jev dojke,jezika in ustnega dna. Vsi ti posegi zahtevajo splošno anestezijo bolnika, za to pa je potrebna tudi fizična priprava, kot je opisana že pri prejšnjih posegih. Pri implantaciji vira sevanja v dojko zdravnik vstavi igle na bolno n1esto preko nosilnega raste1ja. Kasneje, ko je bolnica budna in so vitalne funkcije zadovoljive, zdravnik ročno vstavi v igle ali cevke še radioaktivno Ir 192 žico, ali pa bolnico priklopi na Minirad (after load aparat). Bolnica lahko nato pri ročno vstavljenem Ir 192 vstane, vendar se sme zadrževati le ob postelji, med pregradnima stenama. Potem spet izračunamo točen čas zdravljenja, ob koncu zdravljenja pa zdravnik 241 odstrani izvir sevanja (Minirad se izklopi samodejno) in tudi nosilne igle. Po vsem tem oskrbimo predele,kjer je bil poseg izveden. Pri implantaciji vira sevanja v ustih se moramo z bolnikom temeljito pogovoriti, kajti ta bolnik je največkrat alkoholik, ki bolnišnično zdravljenje težko prenaša. Upravičeno nas je strah, da nam bo bolnik Ir 192 žice premaknil ali celo izpulil in z njimi odšel iz sobe. Psihična priprava: bolniku povemo, da mu bo zdravnik v splošni anesteziji vstavil v tumor plastične cevke z neaktivnimi žicami, katere pa bo naslednji dan zamertjal z radioaktivnimi Ir 192 žicami, da z radioaktivnimi žicami ne bo smel iz sobe in ne bo smel imeti obiskov, lahko pa se bo sprehajal okoli postelje, da ga bomo hranili po nazogastrični sondi, da bo zaradi implantata težko govoril, vendar nam bo svoje želje lahko napisal, da se področja implantacije ne bo smel dotikati, da ne bi prišlo do okužbe in da ne bi po nesreči premaknil žic ali jih celo izpulil, da si bo ustno votlino moral izpirati s kamilicami, da bodo žice vstavljene toliko časa, kot ga predvideva načrt zdravljenja, da bo po potrebi lahko dobil analgetika. Fizična priprava pa obsega: rtg pregled, EKG, pregled krvi in urina, anesteziološki in internistični pregled. Dan pred posegom bolnika skopamo, obrijemo operativno polje, damo mu blago odvajalo, zvečer pa premedikacijo. Po posegu nadzorujemo bolnikove vitalne funkcije, diurezo, ga večkrat aspiriramo, medikamentozno terapijo damo parenteralno, skrbno opazujemo operativno polje. Pri radioaktivnem bolniku se zadržujemo le za najnujnejšo zdravstveno nego. Da ne bi prišlo do nesreče z radioaktivnim materialom, preve1jamo z detekto1jem vse, karkoli odnesemo iz bolnikove sobe (smeti, perilo, posodo). Pred odstranitvijo implantata, skupaj z Ir 192 žico, damo bolniku analgetika. 242 Nato oskrbimo Bolniki, ki so i neaktivni - ne s< 4. Pri vseh bolnpsihična pripr�samooskrbe, kolni zadovoljiva.4.1. Zelo pon vpisovanje) in 5. NAVODPRI BOIVsi, ki delamo z zaščite pred sev; 1. Nositi meizpostavlj<2. Bolniki n1<3. Pri negov;4. 5. 6. in svinčenDelo vnai=Bolnika 111 kvadratonVse, kar ocz detektorČe bi hoteli izbo z vloženimi izv avdiovizuelne pi Nato oskrbimo operativno polje ter izvedemo intenzivno ustno nego. Bolniki, ki so imeli aplicirane zaprte vire sevanja, so po odstranitvi le-teh neaktivni - ne sevajo! 4. Pri vseh bolnikih, ki so zdravljeni na našem oddelku,je najpomembnejšapsihična priprava na posege, posebej še seznanitev bolnikov s potrebosamooskrbe, kolikor je le-ta mogoča. Bolnikom tudi pomagamo, če samooskrbani zadovoljiva.4.1. Zelo pomembno je natančno vodenje protokola (natančno vpisovanje) in skrbno načrtovanje predvidenega posega. 5. NAVODILA OSEBJU, KI IZVAJA ZDRAVSTVENO NEGOPRI BOLNIKU Z VLOŽENIMI RADIOAKTIVNIMI VIRIVsi, ki delamo z radioaktivnim materialom, moramo imeti opravljen tečaj iz zaščite pred sevanjem. Držati se moramo temeljnih načel zaščite, ta pa so: 1. Nositi moramo osebne dozimetre TLD - s čimer nadzorujemo našoizpostavljenost sevanju in ugotavljamo uspešnost zaščite.2. Bolniki morajo biti v bolniški sobi ločeni od drugih s pregradnimi stenami.3. Pri negovanju takih bolnikov se moramo zaščititi s svinčenimi zasloniin svinčenimi obposteljnimi mizicami.4. Delo vnaprej načrtujemo in s tem skrajšamo negovalni čas.5. Bolnika negujemo s čim večje oddaljenosti (intenziteta sevanja pada skvadratom razdalje).6. Vse, kar odnesemo iz sobe oziroma z oddelka (perilo, smeti), pregledamoz detekto1jem - PRASKAČEM.Če bi hoteli izboljšati zaščito osebja pri izvajanju zdravstvene nege pri bolnikih z vloženimi izviri sevanja, bi morali imeti samo "after load" aparature in avdiovizuelne povezave z bolniki v vseh bolniških sobah. 243 

Zdravstvena nega bolnika zdravljenega z brahiradioterapijo

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=17194&dn=

Zdravstvena nega bolnika zdravljenega z brahiradioterapijo

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations