Tomšič, Sonja

Zakotnik, Branko

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

107DRŽAVNI PROGRAM ZA OBVLADOVANJE RAKA IN NJEGOVA VLOGA V PREVENTIVI Sonja Tomši , Branko Zakotnik POVZETEK: Rak je ena od najpomembnejših bolezni sodobnega asa. Tako bo naj -verjet neje tudi v prihodnje, saj se groba inciden na in umrljivostna stopnja v splošnem ve ata. Državni program obvladovanja raka je celovit program ukrepov na državni ravni za obvla -dovanje raka. Trenutni dokument, ki se izte e leta 2021, ima tri strateške cilje: (I) upo a -sniti pove evanje incidence raka, (2) pove ati preživetje in (3) izboljšati kakovost življenja bolnikov. Za vse strateške cilje je klju na preventivna dejavnost: primarna, sekundarna in terciarna preventiva. Ne glede na epidemijo ali katero drugo spremenjeno okoliš ino v družbi je rak bolezen, ki v populaciji še vedno obstaja in tudi na novo nastaja ter ogroža kakovost in dolžino življenja številnih posameznikov. Za u inkovito zmanjševanje bremena bolezni je potre bno im bolj neprekinjeno zagotavljati celovite ukrepe za obvladovanje bremena raka. Klju ne besede: Državni program obvladovanja raka, preventiva UVOD Rak je ena od najpomembnejših bolezni sodobnega asa. Tako bo najver -jetneje tudi v prihodnje, saj se groba inciden na in umrljivostna stopnja v splošnem ve ata. V Sloveniji je rak trenutno med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Državni program obvladovanja raka je celovit program ukrepov na državni ravni za obvladovanje raka. V Sloveniji imamo tak dokument v veljavi od leta 2010, kar pomeni, da je letos deseta obletnica celovitih ukrepov na podro ju obvladovanja raka. Preventiva, tako primarna, sekundarna kot terciarna, igrajo klju no vlogo pri celovitem naslavljanju bolezni in so zato nepogrešljiv in klju en del obvladovanja raka v državi. 108BREME RAKA V SLOVENIJI Letno za rakom v Sloveniji zboli okoli 15.000 oseb (v letu 2017 14.987), skoraj 8000 moških in ve  kot 7000 žensk. Med nami živi že ve  kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Groba inciden na stopnja se v splošnem ve a, v zadnjih dvajsetih letih se je skoraj podvojila, v zadnjem desetletju pa se ve a povpre no za 2 % letno (1,9 % pri moških in 2,1 % pri ženskah). Ve  kot polovica tega pove anja gre pripisati staranju prebivalstva, saj imajo ljudje z daljšo življenjsko dobo tudi ve  možnost do akati to bolezen (1). Na leto zaradi raka umre ve  kot 6000 oseb, približno 3500 moških in 2800 žensk. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s asom pove uje. V zadnjih 20. letih (1997–2001 in 2012–2016) se je petletno isto pre -ži vetje pove alo za 11 % (2). Petletno isto preživetje moških bolnikov s katero koli vrsto raka razen nemelanomskega kožnega, ki so zboleli v obdobju 2013–2017, je bilo že 56,7 %, pri ženskah pa je preseglo 60 % (1). Na osnovi projekcij staranja prebivalstva ter pove evanja preživetja bol -nikov z rakom je tako v prihodnje pri akovati pove evanje bremena raka v naši družbi. Od rojenih leta 2017 bosta do svojega 75. leta starosti pre -dvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk (1). Celoviti pristopi za obvladovanje raka so zato klju nega pomena. MESTO PREVENTIVE V DRŽAVNEM PROGRAMU OBVLADOVANJA RAKA Trenutno aktualni Državni program obvladovanja raka 2017–2021 (3) ima tri strateške cilje: upo asniti pove evanje incidence raka, 1.pove ati preživetje, 2.izboljšati kakovost življenja bolnikov. 3.109Doseganje ciljev je zastavljeno prek izpolnjevanja oziroma doseganja splošnih in specifi nih ciljev, ki si jih lahko natan neje ogledate v dokumentu Državnega programa obvladovanja raka, ki je dostopen na spletni strani www.dpor.si. Vsi izmed treh strateških ciljev vsebujejo preventivne aktivnosti, in sicer iz podro ja primarne, sekundarne in terciarne preventive. Za prvi strateški cilj so klju ni ukrepi za prepre evanje nastanka raka z izogibanjem pozna -nim dejavnikom tveganja, s krepitvijo zaš itnih dejavnikov in z odkrivanjem predrakavih sprememb, kar vklju ujemo med ukrepe primarne in sekun -darne preventive. Za doseganje drugega strateškega cilja je pomemben ukrep, ki ga štejemo med sekundarno preventivo, tj. zgodnje odkrivanje rakave bolezni, saj zgodnejše odkritje rakavih sprememb izboljšuje mož -nosti ozdravitve in omogo a manjše posledice zdravljenja, ki je praviloma manj agresivno ali manj obsežno, in s tem prispeva klju no tudi k izboljše -vanju kakovosti življenja, kar je tretji strateški cilj. K temu pomembno pri -spevajo tudi aktivnosti, ki jih štejemo v t. i. terciarno preventivo, tj. celostna rehabilitacija bolnikov. V kolikor lahko v državi zagotovimo kontinuirano izvajanje aktivnosti na vseh podro jih, bomo lahko uspešno dosegali za -stavljene cilje. Kot osnovno vodilo za podro je primarne preventive je Državni programa obvladovanja raka privzel nasvete proti raku, ki se nahajajo v Evropskem kodeksu proti raku. Ta vklju uje preprosto razumljive nasvete za najpomem -bnejša podro ja življenjskega sloga, za katere je znano, da so pomembni dejavniki za razvoj razli nih rakavih bolezni ali pa gre za spodbujanje zdravih navad. To so: izogibanje tobaku, spodbujanje telesne dejavnosti in vzdrževanje normalne telesne teže, zdrava prehrana, omejevanje pitja alkoholnih pija , zmanjšanje izpostavljanja son nim žarkom in radonu, za š ita pred nevarnimi snovmi na delovnem mestu, zaš ita pred okužbami, ki jih povezujemo z rakom in proti katerim se lahko zaš itimo z u inkovitimi cepivi, in im manjša izpostavljenost hormonskim zdravilom za lajšanje menopavzalnih težav. Državni program poleg teh vsebuje tudi cilj na podro ju okrepitve preventivnih pristopov na primarni ravni zdravstvenega varstva v obliki preventivnih programov, ki so v Sloveniji že vzpostavljeni, a potrebujejo nenehno nadgrajevanje in tudi prilagajanje 110novim potrebam v populaciji. Izvajanje ukrepov primarne preventive je v rokah razli nih pri stojnih javnih inštitucij in organizacij, tudi nevladnih organizacij, ki igrajo pomembno vlogo. Državni programa obvladovanja raka te aktivnosti spre mlja ter podpira in sodeluje pri pripravi drugih zakonodajnih in strateških dokumentov v državi, ki usmerjeno naslavljajo katero od problematik. Državni program obvladovanja raka podpira in spremlja tudi uspešnost delovanja presejalnih programov za podro je raka, ki sodijo me t. i. sekundarno preventivo. V Sloveniji imamo uvedene vse tri presejalne programe, ki so tudi na nivoju Evropske unije priporo eni kot u inkoviti za zmanjševanje bremena raka. Gre za presejanje za raka materni nega vratu – Program ZORA (https://zora.onko-i.si/), presejanje za raka dojk – Program DORA (https://dora.onko-i.si/) in presejanje za raka debelega revesa in danke – Program Svit (https://www.program-svit.si/). Vsi trije programi so centralno vodeni in dosegajo visoke standarde kakovosti, od leta 2018 pa so tudi vsi na voljo po celotnem ozemlju države. Tako program ZORA kot program Svit, ki odkrivata tudi predrakave spremembe, sta s svojim delo vanjem že bistveno prispevala k zmanjšanju incidence teh dveh rakov. Dolgoro ni cilji presejanja, ki se bodo odražali v zman j -še vanju umrljivosti zaradi odkrivanja rakov v bolj zgodnji fazi, bodo v celoti opazni šele v na slednjem desetletju, prvi znaki, da se premikamo v pravo smer, pa se že izrisujejo. Ukrepi primarne in sekundarne preventive so izrednega pomena za zma -njševanje bremena raka. Ne glede na to, da gre za enostavne in preprosto razumljive ukrepe, gre hkrati za ukrepe, kjer je potreben s strani posame -znikov najve ji napor. Gre za aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati »ko si še zdrav«, ko vlagaš v neko odmaknjeno in nepredstavljivo prihodnost in ko zaradi odsotnosti neposredne ogroženosti posameznik ni nujno dovolj mo -tiviran za izvajanje teh ukrepov. Zato so tudi pristopi k osveš anju in nasla -vljanju t. i. »zdrave populacije« precej druga ni, kot so pristopi za klini no obravnavo, to je tisti del, ki ga posamezniki najpogosteje razumejo pod pojmom zdravstveni sistem. Hkrati sta primarna in sekundarna preventiva podro ji, kjer je ravno individualen nadzor najve ji, saj gre za odlo itve, ki jih sprejema posameznik v vsakodnevnem življenju. Pri emer ne smemo 111zanemariti klju nega vpliva družbenih okoliš in, ki vplivajo na te individu -alne odlo itve. Terciarna preventiva, ki jo ve ina ljudi sploh ne uvrš a med preventivo, naslavlja posameznika po tem, ko je že zbolel in želi pri njem im bolj po -vrniti oziroma ohraniti kakovost življenja in funkcioniranja. Gre za pristope celovite rehabilitacije, ki so v mnogih državah, tudi pri nas, še v razvoju, smo pa v Sloveniji v zadnjih letih na podro ju onkologije naredili pomem -bne premike. Ravno v letošnjem letu se je za el izvajati pilotni projekt za bolnice z rakom dojke, ki ga bomo po uspešni izvedbi razširili tudi na druge bolnike z rakom. PREVENTIVA V PRIHODNJE V letu 2021 se veljavnost aktualnega strateškega dokumenta zaklju uje. Aktivnosti za pripravo novega so kljub spremenjenim okoliš inam, ki so Slovenijo, Evropo in svet zajele v letu 2020, v teku. Ravno te spremenjene okoliš ine pa dajejo še ve jo težo preventivi tudi v prihodnje. Pojav novega koronavirusa ter posledi na razglasitev pandemije in uvajanje omejevalnih ukrepov v posameznih državah, tudi v Sloveniji, so bistveno vplivali na de -lo vanje zdravstvenega sistema. Kljub temu da je bila onkološka dejavnost v Sloveniji v odloku Vlade (4) opredeljena kot izjema in naj bi zdravstveni sistem na podro ju onkologije nemoteno opravljal vse potrebne storitve, je bila celotna preventivna dejavnost v asu razglasitve prve epidemije (okvirno dva meseca in pol) za asno ustavljena. Tako so se na podro ju primarne preventive za asno ustavili preventivni programi na primarni ravni (prevenitvini pregledi, referen ne ambulante in z njimi povezane zdravstveno-vzgojne delavnice v Centrih za krepitev zdravja). Za asno so bili ustavljeni tudi vsi trije presejalni programi za raka ter storitve, ki jih v državi uvajamo na podro ju celovite rehabilitacije po onkološki bolezni. Kot nam kažejo prve analize, je prišlo na podro ju rakavih obolenj v asu prvega vala epidemije do precejšnjega upada pojavnosti raka, tudi do 30 % (5). Težko bi utemeljevali, da gre za upad pojavnosti raka med popu -lacijo, najverjetneje gre za upad ali zamik pri diagnosticiranju raka zaradi 112razli nih razlogov, tako na strani posameznikov kot na strani spremenje -nega in okrnjenega delovanja zdravstvenega sistema: zmanjšanje iskanja pomo i ob prvih znakih bolezni zaradi strahu pred okužbo, slabša dostop -nost do primarne ravni, slabša dostopnost do diagnosti nih storitev, kasnejše odkrivanje rakavih ali predrakavih sprememb zaradi za asne ukinitve ali zmanjšanega delovanja presejalnih programov. Celovite posle -dice spremenjenih družbenih okoliš in bomo verjetno lahko merili in opa -zovali šele v prihajajo ih mesecih in letih. Prav take spremenjene okoli -š ine delovanja zdravstvenega sistema pa dajejo še ve ji pomen ukrepom preventive. ZAKLJU EK Ne glede na epidemijo ali katero drugo spremenjeno okoliš ino v družbi je rak bolezen, ki v populaciji še vedno obstaja in tudi nenehno na novo nastaja ter ogroža kakovost in dolžino življenja številnih posameznikov. Za u inkovito zmanjševanje bremena bolezni je potrebno im bolj nepre -kinjeno zagotavljati celovite ukrepe za obvladovanje bremena raka, ki so opredeljeni v strateških dokumentih, kot je Državni program obvladovanja raka. Zato bomo ukrepe primarne, sekundarne in terciarne preventive za -gotovo umestili tudi v prihodnji strateški dokument. Na novo bo potrebno vklju iti tudi predloge, ki bodo omogo ali im bolj neprekinjeno delovanje na podro ju raka kot ene od klju nih bolezni v sodobnem asu kljub nepre -dvidenim motnjam. Za uveljavljanje celovitih ukrepov pa je potrebno sode -lovanje vseh sektorjev družbe, saj lahko le tako zagotavljamo boljše obvla -dovanja raka in izboljšanje kakovosti življenja za nas in naše zanamce. 113LITERATURA Zadnik V., Gašljevi  G., Ho evar M., Ivanuš U., Jarm K., Pompe-Kirn V., Strojan P., 1.Tomši  S., Zakotnik B., Žagar T. (eds.) Rak v Sloveniji 2017. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2020. Zadnik V., Žagar T., Lokar K., Tomši  S., Duratovi  Konjevi  A., Zakotnik B. Preživetje 2.bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1997–2016 v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije; v tisku. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Državni program obvladovanja raka 3.2017–2021. Ljubljana: MZRS, 2017. Odlok o za asnih ukrepih na podro ju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in 4.obvladovanja epidemije COVID-19. Uradni list Republike Slovenije; 32/20. Zadnik V., Mihor A., Tomši  S., Žagar T., Bric N., Lokar K. et al. Impact of COVID-19 5.on cancer diagnosis and management in Slovenia: preliminary results. Radiol Oncol; 2020. 29; 54: 329–34.

Državni program za obvladovanje raka in njegova vloga v preventivi

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=16962&dn=

Državni program za obvladovanje raka in njegova vloga v preventivi

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations