Poplas-Susič, Tonka

Černe, Anja

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

38Druga !ola plju"nega rakaVLOGA DRU#INSKEGA ZDRAVNIKA PRI OBRAVNAVI BOLNIKA S PLJU"NIM RAKOMasist. dr. Anja $erne, dr. med.izr. prof. dr. Antonija Poplas Susi#, dr. med.Zdravstveni dom LjubljanaZdravnik dru#inske medicine spremlja svoje bolnike skozi razli"na #ivljenjska obdobja, ko se bolezni in odvisni dejavniki tveganja spreminjajo, bolnik pa ostaja s svojimi nazori, pogledi, izku!njami in dojemanjem zdravja zvest zdravniku, ki si ga je izbral za svojega. Dobro poznavanje svojih bolnikov, subtilnih sprememb njihovega zdravja in po"utja, individualnega reagiranja na bolezenske simptome in znake, njihovega #ivljenjskega sloga ter dru#inskega okolja predstavljajo adute dru#inskih zdravnikov, da se pametno odlo"ajo za napotitve v diagnosti"ne postopke pri bolnikih, pri katerih posumijo na plju"nega raka.Plju"ni rak je  4. najpogostej!i rak v Sloveniji (1200–1300 novih bolnikov letno), pri mo!kih se incidenca zmanj!uje, pri #enskah pa pove"uje. Ob odkritju ima pribli#no 50 % obolelih #e raz!irjeno bolezen, petletno pre#ivetje pa zna!a le 14,4 %. 1,2Vloga dru#inskega zdravnika pri obravnavi plju"nega raka je ve"plastna: – primarna preventiva (svetovanje zdravega #ivljenjskega sloga, pomo" pri opu!"anju kajenja); – zgodnja diagnoza plju"nega raka; – spremljanje bolnika in zdravljenje ne#elenih u"inkov speci("nega onkolo!kega zdravljenja; – paliativna oskrba bolnika skupaj z drugimi "lani tima; – podpora bolniku in njegovim svojcem.PRIMARNA PREVENTIVAGlavni dejavnik tveganja za nastanek plju"nega raka je kajenje. Pri kadilcih je verjetnost, da bodo zboleli za plju"nim rakom, 16-krat ve"ja kot pri nekadilcih. V Sloveniji kadi vsak "etrti prebivalec in samo polovica prebivalcev ni nikoli kadila, dele# kadilcev pa je ve"ji pri ljudeh z ni#jim socialno-ekonomskim polo#ajem.3 Zdravniki dru#inske medicine imajo lahko pomembno vlogo pri odvajanju svojih bolnikov od kajenja, vendar so zaradi "asovne stiske pri tem manj u"inkoviti, kot bi lahko bili sicer. Z uvedbo referen"nih ambulant dru#inske medicine pa je postalo spremljanje #ivljenjskega sloga bolnikov in svetovanje o njegovi spremembi veliko bolj sistemati"no in poglobljeno. Na preventivnih pregledih diplomirana medicinska sestra vse bolnike in vse kroni"ne bolnike redno povpra!a o njihovem kadilskem statusu in kadilcem svetuje opustitev kajenja. Glede na !tevilo let kajenja, !tevilo pokajenih 39cigaret in izvidov spirometrije so kadilci napoteni k zdravniku, ki poskrbi za njihovo nadaljnjo obravnavo. Bolnik je napoten tudi na delavnice Da, opu!"am kajenje v sklopu zdravstveno-vzgojnih centrov zdravstvenih domov, vendar je odziv s strani kadilcev za zdaj bolj skromen.Raziskave so pokazale, da je pri opu!"anju kajenja najuspe!nej!a kombinacija farmakoterapije in vedenjskih intervencij.4 Tako nikotinski nadomestki kot tudi bupropion in vareniklin so se pri opu!"anju kajenja izkazali za uspe!ne in so varni, saj niso povezani z novimi kardiovaskularnimi dogodki. Nikotinski nadomestki zni#ajo ogro#enost za plju"nega raka, ne zni#ajo pa kardiovaskularne ogro#enosti.4Od vedenjskih intervencij se dru#inski zdravniki najpogosteje poslu#ujejo preprostega nasveta, da naj bolnik opusti kajenje, pri "emer poudarijo razloge za to. Uspe!nej!i je motivacijski intervju, s katerim zdravniki ocenijo stopnjo motiviranosti bolnika za spremembo, ga vodijo skozi razmi!ljanje o tem, katere so dobre strani opustitve kajenja, kak!ne so prepreke in kako bi jih lahko odpravili, ter poudarijo prednosti opustitve. %eprav je taka intervencija preprosta, u"inkovita, varna in poceni, je #al dru#inski zdravniki pogosto ne morejo izvajati zaradi pomanjkanja "asa, ki ga ve"inoma dosledno porabijo za kurativne storitve, ki jih potrebujejo kroni"ni bolniki, teh pa je vedno ve". Vedenjske intervencije so se v raziskavah pokazale za uspe!ne, skupaj s farmakoterapijo pa so !e uspe!nej!e. Raziskav o u"inkovitosti elektronskih cigaret pri odvajanju od kajenja je malo, a do sedaj niso potrdile ugodnega u"inka na opustitev kajenja.4ZGODNJA DIAGNOZA PLJU$NEGA RAKADru#inski zdravnik v Sloveniji skrbi za pribli#no 1800 bolnikov, kar pomeni, da v eni ambulanti za plju"nim rakom v povpre"ju zbolijo 2–3 bolniki na leto. Simptomi, kot so ka!elj, dispneja, bole"ine v prsih, splo!no slabo po"utje, so zelo pogoste te#ave bolnikov v ambulanti dru#inskega zdravnika, po drugi strani pa so to tudi simptomi plju"nega raka. Bolnik z enim od teh simptomov ima manj kot 1 % tveganja, da je vzrok njegovim te#avam plju"ni rak. %e je bolnik z eno od teh te#av starej!i od 70 let ali kadilec, pa tveganje za plju"nega raka zna!a #e 1–2 %. Tveganje za plju"nega raka pri bolniku s hemoptizo se giblje med 2,4–7,5 %.5 Osnovna diagnosti"na preiskava pri sumu na plju"nega raka je rentgensko slikanje plju", ki pa je v kar 25 % la#no negativno. Na rentgenogramu plju" se zanesljivo vidijo le spremembe ve"je od 3 cm.5 Pri tem ostaja izziv, kako diagnosticirati plju"nega raka v zgodnej!ih stadijih, saj se prognoza bolnikov glede na stadij bolezni zelo razlikuje. Petletno pre#ivetje bolnikov z lokalno omejenim rakom plju" je 55 %, tistih z regionalno raz!irjeno boleznijo 27 % in tistih z oddaljenimi zasevki le 9 %.V Sloveniji se diagnoza raka plju" pri ve"ini bolnikov (55 %) postavi v 1–3 mesecih od za"etka simptomov, pri kar 7 % pa !ele po ve" kot 6 mesecih.2 Za primerjavo: v Veliki Britaniji za postavitev diagnoze potrebujejo v povpre"ju 51 dni, na $vedskem pa le 26 dni. V Veliki Britaniji so z medijsko kampanjo, ki je nagovarjala ljudi, naj svojemu zdravniku povedo, da ka!ljajo. Z vzporednimi, bolj mno#i"nimi napotitvami takih bolnikov na rentgensko slikanje plju" s 40Druga !ola plju"nega rakastrani dru#inskih zdravnikov so dosegli, da se je dele# plju"nih rakov odkritih v stadiju I in II dvignil z 11 na 19 %.Stali!"e glede presejanja plju"nega raka !e ni enotno. Dokazi za zdaj govorijo le v prid presejanju visoko ogro#enih kadilcev (starih ve" kot 55 let, ki kadijo ve" kot 30 zavoj"ek-let), pri katerih bi s presejanjem z nizkodoznim CT zni#ali smrtnost, pa tudi zanje si strokovnjaki niso enotni. Problem pri presejanju plju"nega raka ostaja visok dele# la#no pozitivnih rezultatov, visoki stro!ki in prejeta doza sevanja. Poleg tega tudi ni znano, katera diagnosti"na metoda bi bila pri tem najprimernej!a in kako pogosto bi bilo posameznega bolnika smiselno presejati.6Dru#inski zdravniki v Sloveniji ob sumu na plju"nega raka napotijo bolnika na rentgensko slikanje plju". Izvid slikanja dobijo v nekaj dneh. %e se sum na rentgenski sliki potrdi, naj bi bil bolnik pregledan pri pulmologu/onkologu v roku 1 meseca.SPREMLJANJE BOLNIKA IN ZDRAVLJENJE STRANSKIH U$INKOV SPECIFI$NEGA ONKOLO%KEGA ZDRAVLJENJAZa bolnika je tekom speci("nega onkolo!kega zdravljenja s strani onkologov dobro poskrbljeno. V tem obdobju je za bolnika zelo pomembno dobro sodelovanje med onkologom in dru#inskim zdravnikom, saj mu vliva zaupanje, da je zanj res vse narejeno. Pri dru#inskih zdravnikih ti bolniki i!"ejo pomo" zaradi mote"ih simptomov, respiratornih oku#b in logisti"nih problemov.Simptomi so tekom zdravljenja podobni kot ob postavitvi diagnoze: ka!elj, dispneja, utrujenost, bole"ine v prsnem ko!u, bole"ine v skeletu. Pri bolnikih s plju"nim rakom so pogostej!e oku#be spodnjih dihal, tako zaradi osnovne bolezni kot tudi zaradi zdravljenja (pooperativna plju"nica, febrilna nevtropenija, sekundarna oku#ba po kemoterapiji ali radioterapiji). Pri febrilnem bolniku s plju"nim rakom in vro"ino moramo pred za"etkom zdravljenja lo"iti plju"nico od plju"ne embolije in vro"ine zaradi same maligne bolezni.7Dispneja je pri ve"ini bolnikov s plju"nim rakom vodilni simptom. Pred za"etkom simptomatskega zdravljenja dispneje mora dru#inski zdravnik opredeliti vzrok dispneje oz. njenega poslab!anja. Vzroki za dispnejo so !tevilni: anemija, oku#ba spodnjih dihal, plevralni izliv, ascites, raz!iritev raka v plju"ih, poslab!anje KOPB, plju"na embolija, anksioznost. Pomembno je, da se takega bolnika tudi pomiri. Poleg ustreznega farmakolo!kega zdravljenja dispneje bolnikom svetujejo, da si dom in #ivljenje prilagodijo tako, da porabijo "im manj energije, da skrbno na"rtujejo opravke in si zanje vzamejo dovolj "asa. Za u"inkovite so se izkazale tudi dihalne vaje, nekaterim bolnikom pa pomaga ventilator, ki piha vanje.PODPORA BOLNIKU IN NJEGOVIM SVOJCEMPlju"ni rak pomeni veliko psihi"no breme tako za bolnika kot njegovo dru#ino. Kar 80 % bolnikov s plju"nim rakom ima ob postavitvi diagnoze izrazite somatske in psihi"ne simptome. Dele# bolnikov z anksioznimi motnjami ali depresijo je pri bolnikih s plju"nim rakom pomembno vi!ji kot pri bolnikih z drugimi raki. Poleg tega veliko bolnikov "uti krivdo 41zaradi kajenja. Ob postavitvi diagnoze veliko breme pade tudi na bolnikovo dru#ino. Kar 50 % dru#inskih "lanov ob"uti pomembno ve" anksioznosti in depresije.8Odnos med osebnim zdravnikom in bolnikom se gradi mnoga leta, bolnik si ga izbere kot svojega zdravnika in mu zaupa svoje zdravje. Ko hudo zboli, od zdravnika pri"akuje tudi razlage, tola#bo, vlivanje upanja, da ni tako hudo in da bo !e vse dobro, ter obljube, da bo zanj naredil vse, kar je v njegovi mo"i. Tudi dru#inskemu zdravniku je te#ko, ko ve, da je njegova pomo" omejena. Skozi to obdobje je modrost in umetnost krmariti, saj morajo zdravniki paziti, da ne obljubljajo preve", a hkrati ne jemljejo upanja.Ko specialist v bolni!nici bolnikom pove diagnozo, so ti pogosto v hudi stiski, ne sli!ijo in ne razumejo prav dosti. Velikokrat se zato vrnejo k svojemu zdravniku in ga vpra!ajo: »Kaj je rekel?« Do specialistov v bolni!nici imajo !tevilni bolniki velik strah in spo!tovanje, zato se la#je pogovorijo z osebnim zdravnikom, mu zastavljajo vpra!anja in zaupajo svoje skrbi.Pomemben del skrbi za bolnika s plju"nim rakom je tudi delo z njegovimi svojci, saj je od njih v veliki meri odvisno, kako bo bolnik #ivel. Dru#inski zdravnik jih seznani z boleznijo, prognozo, na"ini zdravljenja. Mnogi svojci so v stiski, ker ne vedo, kako pomagati bli#njemu, po"utijo se nemo"ne. Pomembno je, da se jim prisluhne in jih spodbudi, da se naredi na"rt, kako se bo ukrepalo ob poslab!anju. Spodbuditi jih je treba, da se med seboj pogovorijo o svojih strahovih, #eljah in pri"akovanjih. Prav je, da vedo, kdo bo za bolnika skrbel, ko sam ne bo ve" mogel. V mestih postaja to vse ve"ji problem, saj je medgeneracijskega sodelovanja vse manj. Veliko starih ljudi #ivi samih in ob bolezni nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, institucije pa tudi nimajo dovolj kapacitet za vse te ljudi. Dru#inski zdravnik edini vstopa v doma"e okolje svojih bolnikov, in pogosto je presene"en nad njihovimi #ivljenjskimi razmerami. 'al zaradi obremenitev !tevilo hi!nih obiskov v Sloveniji pada, "eprav so pogosto nenadomestljivi. Pomembno vlogo pri zdravljenju na domu odigrajo patrona#ne medicinske sestre. Dobro sodelovanje s patrona#nimi sestrami je bistvenega pomena za kakovostno nego in za to, da dru#ini pomagajo ustvariti topel dom, kjer bo bolnik pre#ivel zadnje obdobje svojega #ivljenja.Dru#inski zdravnik lahko s preprostimi nasveti bolniku in njegovim svojcem pomaga ob soo"anju z novo #ivljenjski situacijo. Nekatere od strategij, ki jih zdravniki lahko svetujejo, so: – vzdr#evanje normalne vsakodnevne rutine; – kognitivne tehnike: sprememba pri"akovanj, pozitivna naravnanost, izogibanje mislim o bolezni; – opora socialne mre#e (sorodniki, prijatelji): socialna mre#a nudi bolnikom tako "ustveno kot tudi povsem prakti"no pomo"; – formalna pomo" (zdravstveni delavci, skupinske terapije, skupine in forumi na spletu): bolniki ocenjujejo pogovor z zdravstvenim osebjem kot koristen in razbremenilen, medtem ko ima lahko vklju"evanje v skupine ali forume na spletu zaradi tragi"nih zgodb ostalih sodelujo"ih ravno nasproten u"inek; – uporaba komplementarne in alternativne medicine; – vera, verovanje: zlasti pri napredovali bolezni.42Druga !ola plju"nega rakaMnogi bolniki z rakom "utijo, da svojega zdravja nimajo pod nadzorom, zato se zatekajo k alternativni in komplementarni medicini, saj so prepri"ani, da jim bo omogo"ila, da bodo lahko spet sami vsaj delno obvladovali svoje zdravje oz. simptome. Ve"ina metod alternativne in komplementarne medicine je brez dokazov o u"inkovitosti, vendar so na!tete v Tabeli 1 ne!kodljive ter primerne za laj!anje simptomov in znakov raka ter stranskih u"inkov zdravljenja.Tabela1. Simptomi in primerne metode za njihovo laj!anje.Simptom Primerna metodaAnksioznost Hipnoza, masa#a, meditacija, sprostitvene tehnikeUtrujenost Telesna vadba, masa#a, sprostitvene tehnike, jogaSlabost in bruhanje Akupunktura, aromaterapija, hipnoza, muzikoterapijaBole"ina Akupunktura, aromaterapija, hipnoza, muzikoterapijaNespe"nost Telesna vadba, sprostitvene tehnike, jogaStres Aromaterapija, telesna vadba, hipnoza, masa#e, meditacija, tai-"iAkupunktura ni primerna za bolnike, ki prejemajo antikoagulacijska zdravila. Masa#a zmanj!uje anksioznost, bole"ine, utrujenost in stres, vendar ni primerna pri trombocitopeniji, na obmo"ju tumorja ali obsevanja in pri osteoporozi oz. zasevkih v kosteh. Zelo koristna je zmerna telesna vadba, saj po nekaterih raziskavah vpliva celo na pre#ivetje. Zmanj!uje utrujenost, nespe"nost, stres in izbolj!uje kakovost #ivljenja. Prilagojena naj bo bolniku, tako po intenzivnosti kot vrsti vadbe. Svetuje se 30 min telesne aktivnosti ve"ino dni v tednu. Pomembna je tudi ustrezna prehrana, da bolniki ne postanejo prehitro kahekti"ni. V Sloveniji prehranska obravnava teh bolnikov v zadnjih letih predstavlja velik napredek.ZAKLJU$EKKljub napredku medicine ostaja prognoza plju"nega raka slaba. Naloga dru#inskega zdravnika je, da nudi pomo" pri opu!"anju kajenja, da pri simptomatskih bolnikih "im prej posumi na plju"nega raka in bolnika ustrezno napoti. Tekom zdravljenja dru#inski zdravnik skrbi za simptomatsko zdravljenje in nudi bolniku in njegovi dru#ini psihi"no pomo".43LITERATURA1. Primic 'akelj M: Rak v Sloveniji 2012. Onkolo!ki in!titut Ljubljana. Pridobljeno 28. 9. 2016 s spletne strani: http://www.onko-i.si/(leadmin/onko/datoteke/dokumenti/RRS/LP_2012.pdf2. Pridobljeno 8. 9. 2016 s spletne strani: www.klinika-golnik.si3. Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Nacionalni in!titut za javno zdravje. Pridobljeno 8. 9. 2016 s spletne strani: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/(les/publikacije-datoteke/tobak_alkohol_in_prepovedane_droge_v_sloveniji_p.pdf4. Patnode CD, Henderson JT, Thompson JT, et al. Behavioral Counseling and Pharmacotherapy Interventions for Tobacco Cessation in Adults, Including Pregnant Women. A Review of Reviews for the U.S. Preventive Services Task Force. In: Evidence Syntheses, No. 134, Kaiser Permanente Research A*liates Evidence-based Practice Center Rockville (MD): Agency for Healthcare Research and Quality (US); 2015 Sep. Report No.: 14-05200-EF-1.5. Hamilton W. Cancer diagnosis in primary care. Br J Gen Pract. 2010; 60: 121–8.6. Midthun DE. Early detection of lung cancer. F1000Res. 2016 Apr 25;5. pii: F1000 Faculty Rev-739. doi: 10.12688/f1000research.7313.1. eCollection 2016. Review.7. Akinosoglou KS, Karkoulias K, Marangos M. Infectious complications in patients with lung cancer. Eur Rev Med Pharmacol Sci 2013; 17: 8–18.8. Mosher CE, Ott MA, Hanna N, et al. Coping with physical and psychological symptoms: a qualitative study of advanced lung cancer patients and their family caregivers. Support Care Cancer 2015; 23: 2053–60.

Vloga družinskega zdravnika pri obravnavi bolnika s pljučnim rakom

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=14122&dn=

Vloga družinskega zdravnika pri obravnavi bolnika s pljučnim rakom

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations