Marolt-Mušič, Maja

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

42 Slikovna diagnostika v nose nosti Maja Marolt Muši  V asu nose nosti moramo ob asno opraviti radiološke preiskave, s katerimi izklju imo ali diagnosticiramo maligne bolezni. Uporaba diagnosti ih preiskav v tem obdobju mora biti skrbno na rtovana in pretehtana, saj zakasnitev lahko nepopravljivo škoduje zdravju bodo e mamice. Vrste preiskav V asu nose nosti imajo prednost preiskave, pri katerih ni škodljivega ionizirajo ega sevanja, to sta ultrazvok (UZ) in preiskava z magnetno resonanco (MR). Obe po doslej znanih podatkih nimata neposredno dokazanih škodljivih u inkov na plod in ju lahko varno uporabljamo ves as nose nosti. Po priporo ilih FDA (Federal Drug Administration) magnetnoresonan no preiskavo opravljamo, ko je to zares nujno. Kadar so za diagnostiko sumljivih sprememb ali zamejitev bolezni potrebne preiskave, ki uporabljajo ionizirajo e sevanje, moramo skrbno pretehtati ali njihova uporaba upravi uje tveganje zaradi morebitnih okvar ploda.  Razlikujemo med preiskavami, pri katerih je doza sevanja majhna in so razmeroma varne, kot je klasi no rentgensko slikanje, in preiskavami, pri katerih je doza sevanja ve ja, kot je ra unalniška tomografija (CT). 43 Tveganja pri ionizirajo em sevanju Izpostavljenost ploda ionizirajo emu sevanju povzro a deterministi ne in stohasti ne poškodbe. Detereministi ni u inki so odvisni od prejete doze in gestacijske starosti ploda. Najpogostejše so kongenitalne ali mentalne malformacije, zastoj rasti in odmrtje ploda. Nastanejo, kadar je prejeta doza sevanja za njihov nastanek presežena. Doza sevanja pod 50 mSv po doslej znanih podatkih nima škodljivega u inka na plod. Stohasti ni u inki sevanja lahko nastanejo ne glede na prejeto dozo sevanja, mednje spadajo genske mutacije ali nastanek raka. Verjetnost za nastanek se ve a z velikostjo prejete doze. Plod je najbolj ob utljiv na sevanje v asu od 8. do 15. tedna gestacije. Škodljive posledice preiskav e v nose nosti uporabljamo preiskavo z ionizirajo im sevanjem, je treba parametre slikanja posebno pazljivo prilagoditi, tako da je prejeto sevanje na plod im manjše. Uporaba zaš itnih sredstev (denimo svin enih plaš ev) pri ra unalniški tomografiji ne zmanjša prejetega sevanja na plod. Nose nici je treba natan no razložiti koristi na rtovane preiskave in morebitne škodljive u inke, ki jih prinaša. Pred preiskavo se mora bolnik z njo tudi pisno strinjati.  44 Poleg škodljivih u inkov, ki jih prinaša preiskava, moramo upoštevati tudi škodljive u inke, ki so posledica i. v. aplikacije kontrastnih sredstev (KS). Jodna kontrastna sredstva prehajajo skozi placento, a za zdaj ni dokazan njihov teratogeni ali kancerogeni u inek. Paramagnetna kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri preiskavah z magnetno resonanco, prav tako prehajajo skozi placento in nimajo dokazanih teratogenih u inkov. Povezana so s pove anim tveganjem vnetnih sprememb na koži, zato mora biti njihova uporaba skrbno pretehtana. V asu nose nosti imajo prednost preiskave, pri katerih ni ionizirajo ega sevanja, kot sta ultrazvok in magnetna resonanca. e je za diagnostiko ali zamejitev bolezni treba opraviti še druge preiskave, jih je treba skrbno na rtovati in prilagoditi postopke. Prav tako je treba skrbno premisliti o uporabi kontrastnih sredstev. Vse postopke je treba preiskovankam natan no razložiti in jih seznaniti s tveganji, ki jih prinašajo.  Literatura 1. Committee on Obstetric, 2017 #423; Committee on Obstetric, 2017 #423). 2. Kruskal JB, Diagnostic imaging in pregant and nursing women UpToDate. Waltham, MA: UpToDate.Inc. https://www.uptodate.com (accessed on July 19, 2019).  

Slikovna diagnostika v nosečnosti

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=13961&dn=

Slikovna diagnostika v nosečnosti

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations