Kersnič, Petra

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

VPLTV HUMORJA V ZDRAVSTVENI 1\EGI . SMEHNAJBoLĺŠn zonłvrr,oPetľa KeľsničSmeh in humoľ sta spremlj evalca našega vsakdanj ika. Strokovnj akinajrazličnejših področij razlagajo pomembnost humorja in smęhav človekovem življenju. Pľi tem pa hkrati ugotavljamo, da na tempodročju ni dosti raziskanega niti zapisanega. Javnomnenjskeraziskave humor najpogosteje enačijo s smehom. V literaturi lahkonajdemo kaľ nekaj strokovnjakov, ki ugotavljajo, daje smeh edinozdrav1lo,ki ga lahko vsakzavžije v neomejeni količini, ter da nobenakoličina teg a zdrav1la ni škodlj iva. Za smeh velj a, da nima stranskihučinkov, če pajih ima,začloveka niso škodljivi, temveč mu dajejopozitivno moč in energijo.Humor najpogosteje označujemo kot sposobnost ľazumeti smeŠnostran nekega dogodka. Obenem humor razlagamo tudi kot nezlobnopľikazovanje smešnih situacij, dogodkov, človekovih pomanj-kljivosti in slabosti v nežaljivi in smešni obliki.Anton Tľstenjak pravi, da je humor izključno človeška posebnostin ga označuje kot duševno stanje. Imeti humoľ pomeni presegatisituacijo in tudi samega sebe. Humor človeka dviga, ga delaŽlahtnega in plemenitega -je simbolično dvigalo, ki ne dviga lečloveka kot posamezn1ka, temveč potegne za seboj vso družbo.Ivo Andrič, Nobelovnagrajenec, je nekoč zapisal': ''Humorje kakoľkľuh'''Petľa Kersnič, VMS, prof. zdravstvene vzgoje, Zboľnica zdravstvene negeSlovenije, Ljubljana41V razvoju smisla za humor obstajajo velike individualne ľazlike.Najpogosteje ljudi delimo na tiste, ki humoľ imajo in tiste, ki ganimajo. Tisti s smislom za humor so pogosto ne le tisti,ki se hitrozasmejijo, temveč humor tudi pľoizvajajo. V njih lahko opazimoveliko mero zadovoljstva, sreče in Življenjskega optimizma. Tisti,ki jih označujemo kot ljudi brez humorja, redko ali težko razumejošale, sami pa največkľat niso sposobni ustvarjati humoľja. Takšniso nezadovoljni, črnogledi in pogosto tudi nesrečni.''Dan bľez smeha je ĺzgubljen dan''In koliko se smejemo? v ZDAso v neki ľaziskavi ugotovili' da seotroci zasmejejo 400 kľat na dan, odrasli pa 15 - 20kłat. Francoskipsihologi govorijo o podatkih, da so se ljudje v povprečju leta1939 smejali 19 minut na dan, l980 leta pa le še 6 minut - toľej seljudje vse mĄ smejejo oziromaso za smeh vse manj razpoloženĹSmeh je naraven pojav, ki nastaja v različnih čustvenih stanjih.Največkľat je to posledica zadovoljstva. Smeh koristi človeku.Strokovnjaki pľavijo, da je smeh tudi ventil. Sprošča namreččlovekove notranje konflikte in ga osvobaja notranjih spopadov innapetosti. Smeh in jok imata zelo podobne naloge - oba človekupomagata spľoščati njegove notranje napetosti. Hkľati trdijo' dapet minut intenzivnegarađoživega in sproščenega smeha na danpraviloma zadosĘe za sprostitev in pľipomore k optimističnemupočudu in dobremu razpoloženju. Kemizem smeha se prične sspľoščanjem endorfinov (endogenih kateholaminov, opiatov - takoimenovanih hormovno sreče), ki pľipomorejo k vsesplošnemusproščanju in čustveni potešenosti.Smeh sodi med najbolj naravne sprostitelje, ki služijo zdravju invitalnosti, saj vzpodbujajo đelovanje imunskega sistema. Pozitivnačustva, mednje štejemo poleg smeha še veselje, občutek sreče,42ljubezni in podobno, učinkujejo dvakľat dlje in močneje od njihovihnegativnih možnosti, kot so jeza, strah, razburjenje, sovraštvo....Angleži so v eni od študij, kjer so testiľali prostovoljce, ugotovili,da egocentrični, intľovertiľani, associalni in vedno nezadovoljniljudje pogosteje obolevajo kot njim nasprotni - zadovoljni,empatični, ekstrovertiľani in nasmej ani lj udj e.Ameľiški psiholog dr. Arthur Stone je zapisal,da eno samo pľistnoveselo, radostno doživetje spodbujapri človeku 48 uručinkovanjaimunskega sistema, medtem ko pojav negativnega čustva' bolečineoziromaneprijetne izkušnje zavrein ohromi moč telesne obrambeza celih} ur.Nekaj najpogostej ših odgovorov na vpľaš anja, zakaj je smeh zdrav?1. Smeh je preciznamišičnavaja, ki jo lahko imenujemo tudijogging namestu.2. Smeh sproščahormonev żlezahz notranjim izločanjem.3. Smehvpliva naizločanjekateholamina(adrenalin,noľadre-nalin, dopamini), ki delujejo kot nevrotransmiterji.4. Smeh vpliva na đuševne reakcije in na hitrostreagiranja-5. Ko se človek smeji, kľči in napetosti popustijo, pospeši sedihĄe, delovanje srca in presĺovazaraďi poživljenega kľv-nega obtoka.6. Kožain podkoŽje sta bolj prekrvavljena,koŽapostane sijoča,gladka in napeta.1 . Človek z nasmehom postane nekako lepši, privlačnejši.8. Dokazano je, da se optimističnim ljudem hitreje celijo ľane,zdravljo akutna obolenja in kľonični potek bolezni potekaumiľjeno in z manj recidivi in zapleti.g. Vedľo razpo|ożĄe,Łjgaizzove smeh, omogočačlovekuučin-kovitejše, bolj prilagojene in optimalno naravnane psihofizič-ne in telesne dejavnosti.43Ę10. Smeh vzpodbuja človekovo telesno in duševno zdravjeterkľepi njegovo socialno blaginjo.Za smeh trdijo, da pomeni neke vrste poroštvo potrebne duševnehigiene inpsihične urarmoteženosti. Zatiste, ki znajo smeh doživeti,ki znajo izraziti svoja čustva, pľavijo in tudi dokazujejo, da soobičajno bolj čvrstega znač,aja. Redko ali nikoli ne zapadejo včustvene in psihične krize. Robeľt Holden pravi, daje smeh zdravilo,ki učinkuje na otipljivo ťlztčnoplat in Íinejšo čustveno, miselno induhovno plat človekove biti. Pravi, da sodobne medicinskeraziskave o radosti, veselju in smehu poĘujejo zamisel o celostnemmodelu zdravljenja,kikaže, da človekov občutek sreče in celostipodpiľa in vzpodbuj a zdravje.Delo medicinskih sester ima močan vpliv na zdrav1e in kakovostživljenja ljudi. Izhajala bom iz dejstva, da je medicinska sestramed vsemi poklici v zdravstvu najpogosteje tista, ki prva spľejmečloveka, ki pľide na svet in je ob njem zadnja, ko konča svojoživljenjsko pot.Medicinske sestre smo opredelile svoje delo zdefinicijo, ki pravi,da medicinska sestra pomaga bolnemu ali zdravemu v tistihaktivnostih' ki pľipomoľejo k ohranitvi in vrnitvi zđravjaali mirnismrti in ki bi jih le-ta lahko opľavil samostojno, če bi imel za tovoljo, moč in znanje.Povezanost humorja, smeha in našega dela v zdravstveni negiizhajaiz temeljnega izhodišča obravnave varovancev, ki postavlja vsľeđišče pozornosti človeka z vsem njegovim bistvom in njegovoenkľatnostjo. Holističen pristop je torej pľavilo, v skladu s kateľimravnamo medicinske sestre pri svojem đelu.44Univerzalno pravilo 5P lahko v povezavi s humorjem prevedemotudi v pravilo 5H:_pravihumoľ- humor na pravi način_ humorv pľavi količinĺiHľľff;'#":ä",'"lľ'Uresničevanje tega pravila zahteva od medicinske sestre polegnaravne pozitivne naravnanosti do življenja tudi veliko strokovnegaznaĺj a iz najr azL1čnej š ih po đro ćij . Zĺanj e,s katerim b o medic inskasestra v svoje delo uspešno vključevala humor in smeh, jenajpogosteje povezano s področjem osebnosti in komunikacije.Pravilen in ustrezen izbor poti do človeka ter sprejemanje človekaz vsemi njegovimi lastnostmi, torej z odlikami in s slabostmi, sopogoj zaučinkovito delo v zdravstvęni negi.S svojim strokovnim znanjem bo medicinska sestra lahko ocenilavarovančevo stanje, analiziral'a njegove osebnostne poteze terpotrebe' ki izhajajo iz njegovega tľenutnega zdľavstvenega stanja.Tem ugotovitvam bo prilagodila svoj komunikacijski pľistop, skaterim bodo vzpostavljeni ođnosi med njo in varovancem ter tudiz vsemi tistimi, ki sodelujejo pri obľavnavi vaľovanca.Zaveđatise moramo, da so č|oveški odnosi največkratneizmerljivakategorija. V vsakdanjem življenju, še posebej pa med delom, kiga opľavljamo medicinske sestre, se ti odnosi izkazujejo kot:pľijaznost, ljubeznivost, čustvena in srčna toplina' spoštovanje,iskrenost, realnost, sočustvovaĺje, zabavnost, ustrežljivost,nasmejanost, dobronamernost, poslušnost, humoľnost in še bi našliizraze,kijih naši varovanci v vsakodnevni praksi uporabĘajo, koocenjujejo naše delo.45..lBeseda je izrazna moč in sila, s katero tudi lahko dosežemo ko-munikacijo. Pri tem moramo tudi upoštevati naslednje podatke, kijih je objavila Univerza iz Pensilvanije in ki pravijo, da ljudjekomunicirajo na tľi neodvisne načine:-7oÁzbesedami- 38 % z višino in barvo glasu- 55 % s fiziologijo oziromaz neverbalno komunikacijo - pogled,đrža, dihanje....Izobraževanje za uspešno in etično komunikacijo je pogoj, da lahkomedicinske sestre pri svojem delu uporabljajo humor in da privarovancih izzovejo smeh. Varovanci in bolniki pogosteje ocenjujejonašo odzivnost prek naše komunikacije kakor prek stľokovneintervencije. Pomembno je, da se tegazavedamo innašimbesedam,telesu inizrazuobrazadodajamo humorno prvino v takšni količini,da bo, po Andriču, učinkovala kot kruh zavaÍovance in za nas.Dr. Cristian Barnard, sľčni kĺrurg, je na vprašanje, kako sezopeľstavitĺ srčnemu infarktu, ki je danes ena najpogostejšĺhboleznĺo rekel: ''Najboljše sredstvo je smeh - enkrat dnevnosmejanje od srca infaľkt najuspešneje prepreči.''Na Standfordski univeľzi so potrdili, da srcu najbolj koristi, Če sečlovek stokrat na dan zasmeje - to aktivnost so izenačili s polurnimveslanjem ali igranjem tenisa. Aktivnost, kakršna je smeh, je toľejnajcenejša innajlažjatelovadba oziroma je primerna za vsakogaľizmednas.Kaj ste zase in za druge storĺli danes vi?"Na svetu bo lepo takratrko bodo ljudem tekle solze samo o kose bodo smejalĺ.''Ljudski pregovoľ46ĘLiteratura:I. Medved D. Multisatira. Celje, Perfekta, 1995.2. Pavlekovič G. Humor in zdrauje, Alpe Jadran, Dobrna 1996.3. Mązi N. Smeh in zdrauje, Alpe Jadran, Dobrna ]996.4. Kersnič P' Zdravstvena nega, besede in kąnček humorja, AlpeJadran, Dobrną 1996.5. Štebe ĺĄ Razumevanje sporočil, Alpe Jadran, Dobrną 1996.47

Vpliv humorja v zdravstveni negi - smeh najboljše zdravilo

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=13020&dn=

Vpliv humorja v zdravstveni negi - smeh najboljše zdravilo

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations