Kraus, Ognjen

Višnar-Perovič, Alenka

Zaletel-Kragelj, Lijana

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

PoMEN PREISKAVE z UI:ÍR^zvoKoMv DIAGNoSTIKI INTRASKRoTAINIH TI']MoĘIEVAlenka Višnar-Perovič, ognjen Kraus, Lijana Kragelj-ZaleteljPri vseh uroloških obolenjih je pregled skrotuma del rutinske preiskave. Kerje dobro dostopen za palpacijo, lahko klinik postavi diagnozo velikokrat Žena podlagi anamnestičnih podatkov, klinične slike, palpacijskega izvida inosnovnih laboratorijskih podatkov. Za pravilno izbiro vrste zdravljenja je bis-tveno pomembna pravilna in pravočasna diagnoza (1).Klinična slika je pogosto Žal neznačilna' palpacija pa nemogoča zaradi bole-čine in obseŽnosti sprememb, ki zabrišejo anatomske podrobnosti' V takihprimerih klinik potrebuje pomoč (2).Ultrazvočna (UZ) preiskava omogoča pogled V notranjost skrotuma ne gledena vrsto bolezni in je po doslej znanih podatkih neškodljiva' neinvazivna,zanesljiva, hitra in varna (3, 4). Zboljša verjetnost pravilne diagnoze in omo-goča spremłjanje zdravl|enja ter odkrivanje zapletov pri boleznih skrotuma' Znjo pojasnimo večino patoloških stanj, zato je nepogreŠljivo vodilo pri łzbirizdravljenja (5).Značtlnostt ultrazvočne pľelskavev diagnostiki intľaďĺĺotalnih bolezniMesto ultrazvočne preiskave v diagnostiki intraskrotalnih bolezni je bilo pri-kazano v razlicnih in številnih znanstvenih raziskavah (2-4,6-14). Vsemraziskavam je skupno spoznanje petih osnovnih značilnosti ultrazvočne pre-iskovalne metode:1. velika občutljivost pri odkrivanju bolezenskih sprememb, od 98'5 do 100 0/o(12-141,2. dobro razločevanje testikularnih in paratestikularnih bolezni' 99 0/o (1 2' 13)'3. zanesljiva razmejitev cist in tekočine od solidnih lezij (2_4),4. omejena sposobnost razločevanja malignih od benignih okvar (2_4,6-10),5' zanesljiva opredelitev vrste bolezni je z ultrazvočno preiskovalno metodoveliko večja kot s klinično, vendar dobimo zadovoljiv rezultat šele s kom-binacijo obeh (11).Da bi lahko postavili pravilno diagnozo brez nepotrebne zamude, mora bitipreiskava zelo speciÍična in občutljiva. Samo s klinično preiskavo dobimoveč napačno pozitivnih ugotovitev, zato jo moramo nujno dopolniti z ultraz-vočno. Napovedna vrednost kliničnega pozitivnega testa je manjša, zlasti kerne izpolnjuje točk 2 in 3 (1 1).50Zanesljivost klinične opredelitve intratestikularnih strukturnih sprememb je78-odstotna, same ultrazvočne preiskave pa 82_odstotna, le kombinacijaobeh je znatno zboljšala pravilnost opredelitve, ki je dosegla 98,5olo' Prioceni Vseh bolezni je bila ta razlika še znatnejša, izolirana klinična diagnozapa točna le pri 57 o/o (14)'ob poznavanju anamnestičnih in kliničnih podatkov ločimo z ultrazvočnomorfološko preiskavo zboleli testis od normalnega, medtem ko napačno ne_gativnih napovedi ni (6). okvaro, ki leŽi v testisu, zanesljivo ločimo od spre-membe zunaj njega (7-9)' kar sočasno omogoči razlikovanje med malignimin benignĺrn, sajje večina okvar (97o/o) v testisu malignih (2),zunaj njega pabenignih (3,4).Zanesljivo ločimo cistično okvaro od solidne; cista je benigna ne glede nalokalizacijo (2). Razločevanje benignih od malignih solidnih bolezenskihprocesov testisa ni moŽno (10), zato jih imamo za maligne, dokler ne doka-Žemo nasprotnega.Preiskovalna metoda po Dopplerju, klasična in barvno kodirana, je v diagno-stiki tumorjev manj uporabna. Obstaja korelacija med velikostjo tumorja innjegovo vaskularizacijo, majhni tumorji (pod 16 mm) so hipovaskularni, večjipa hipervaskularni (1 5).Soltdni tumoľit na moduVečina bolnikov s testikularnim tumorjem pride na pregled z nebolečo testi-kularno maso. Drugi imajo akutno bolečino (100/o) ali simptome zaradi za-sevkov, predvsem v retroperitonealne bezgavke ali parenhimske organe(107o). Solidni testikularni tumorji so pri približno 80/o obojestranski oz. sekasneje razvije okvara še na nasprotni strani (4).V Słoveniji odkrijemo letno okoli 47 novih primerov testikularnega karcinoma(1 6). Ceprav spada med redke vrste karcinoma pri moškem (1 do 2 0/o), je šedo nedavnega bil najpogostnejši vzrok smrti zaradi malignoma pri moškemmed 25. in 34. letom starosti (17). V zadnjih letih incidenca narašča' Polegkriptorhizma navajajo kot vzrok vedno večjo izpostavljenost steroidnim hor-monom Že intrauterino (1 7' 18). Ker zbolevajo mladi moški v polni delovnidobi, pomeni velik izziv za onkologe, saj je ozdravłjiv velik del bolnikov.Tumorjev kličnega epitelija je 950/o, preostalih 5o/o pa so v glavnem tumorjispecializirane strome ali limÍatično-hematopoetičnega sistema in sekun-darni, zasevni tumorji (3,4, 19).Z ultrazvokom lahko pogosto razlikujemo seminomske od neseminomskihtumorjev, kar sicer nima večjega pomena. Pomembno je zgodnje ultraz-vočno odkritje tumorja, in ne opredelitev njegove vrste.Seminomi, t.i. klasični, spermatocitni in anaplastični tip, predstavljajo pri-bliŽno 60% vseh malignih tumorjev. V času, ko jih odkrijemo, so večinomaomejeni na testis (750/o), v 25o/o so že prisotni tudi zasevki (20).51V neseminomski skupini malignih tumorjev na testisu zasedajo: embrionalnikarcinom 20 70, teratomi 5 do 10 0/o in horiokarcinom 1 do 3 0/0. Ob odkritju ima40 0/o bolnikov z malignim tumorjem na testisu tudi zasevke v retroperitoneal-nih bezgavkah,2oo/ož:ezunaj njih, le pri200/o pa metastaz ne zasledimo (20'21).Pri kombiniranih tumorjih se tumor obnaša kot njegova najbolj agresivnaneseminomska sestavina.občutl|ivost ultrazvočne preiskave pri odkrivanju tumorja na testisu je skoraj100-odstotna (22), specifičnost pa je manjša, saj lahko benigni procesi opo-našajo tumor. Te spremembe so inÍarkt, Íokalni orhitis, testikularna atroÍija'hemoragija in benignitumorji (23). ob predhodnih anamnestičnih in kliničnihpodatkih je opredelitev zanesljivejša. ob najmanjšem dvomu štejemo okvaroza maligno, dokler ne dokaŽemo nasprotnega.Ultrazvočna slika seminomskih tumorjev je homogena, okrogla tvorba, z od-boji revnejša kot normalni testikularni parenhim. S tumorjevo velikostjo po-staja struktura vse bolj nehomogena. Tekočinska območja, ciste ałi kalcłna-cije so izredno redki pojavi (22).Neseminomski tumorji so navadno nehomogeni. Večina (900/o) teratokarci-nomov in teratomov ler 2oo/o horiokarcinomov ima cistično sestavino. Em-brionalni karcinom in teratom imata ehogena območja in kalcinacije alioboje. (22).Zasevki, limÍom in levkemija tudi lahko zajamejo testis. Zasevki in primarnilimÍom so pogostnejši pri bolnikih nad 50 let (4). Zasevajo lahko številnitumorji, najpogosteje karcinom na prostati (24).Zasevkov je navadno več inso obojestranski.LimÍom in levkemija zajemata testis fokalno ali diÍuzno, na eni ali obeh stra-neh' Gonadalna bariera prepreči učinkovito delovanje zdravil na limÍoproliÍe-rativno bolezen v tem delu telesa, zato postane testis zatočišče bolezni'medtem ko je sicer bolnik v popolni remisiji' Neinvaziven ultrazvočni pregledje primeren za odkrivanje takih sekundarnih žarišč pred prenehanjem zdrav-ljenja ali po njem ter pri izbiri bolnikov za citološko punkcijo (25).Solidnt tumoľii na obmodku' pafatestlkularnih tkivih, funlkluEkstratestikularni solidni ekspanzivni proces je redek. Najpogostnejši mednjimi je adenomatoidni benigni tumor (300/o) in ga odkrijemo ob fizikalnipreiskavi med 2' in 4. dekado, največkrat v predelu obmodkovega repa alitestikularne tunike (4, 19). ostali so leiomiom, Íibrom, holesteatom, lipom.lzredno redki so maligni tumorji: sarkom, karcinom ali zasevki (4, 19).Tumor se ultrazvočno pokaŽe kot solidna masa. Njegova ehostruktura jeodvisna od tkiva ali tkiv, ki ga tvorijo. od mase po vnetju oziroma kroničnegavnetja, ki je najpogostnejše diÍerencialno diagnostično vprašanje, jih brezanamneze (podatki o predhodnem vnetju, travmi, operaciji) in kliničnih zna-52kov ni mogoče ločiti. Zanesljivo ugotovimo, da je okvara ločena od testisa,razlikujemo jih od hernije in paratestikularnih cist, ki so razmeroma pogostne(3, 4).Ciste na testfuu in obmodkuRazločevanje testikularnih in zunajtestikularnih sprememb je moŽno pri 99 0/o(12). Z uporabo ultrazvočne metode odkrivamo pri 4 do 10 0/o asimptomatič-nih bolnikov ciste na testisu oziroma tuniki albuginei, ki so prej veljale zaredkost. Ciste so posamične ali v skupkih. Tipljive so le v tuniki albuginei' nepa v testisu. Ultrazvočno imajo enake značilnosti kot navadne ciste drug|e vtelesu; njihova stena je ostro očrtana in gladka, vsebina brez odmevov, zanjimi je akustična pojačitev (26' 27). Pomembno je le razlikovanje od drugihsprememb.Spermatokela je najpogostnejša obmodkova cista. Navadno jo najdemo vpredelu epididimisove glave. Lahko je razmeroma velika in tudi septirana,grozdasta. Navadno jo lahko opredelimo klinično' ultrazvočna preiskava po-trdi njeno cistično naravo in mesto izvora ter jo loči od solidnih tumorjev inhernije (3, 4).Vloga ultrazvočne pľeiskave pri opredeliwíklinlčno odkrlte skľotalne mase ie:1. razlikovanje med cisto in solidnim ekspanzivnim procesom. Prva je neglede na lego benigna (2, 11);2. opredelitev lege solidne spremembe na testisu ali zunaj njega; v testisuleŽeče so v glavnem maligne, zunaj njega pa benigne (7-9);3. opredelitev vsake lezije pri pomanjkljivi palpaciji zaradi bolečine ali velikehidrokele (3, 4);4. pregled skrotalne vsebine pri vseh dejavnikłh tveganja: povečanih retro-peritonealnih bezgavkah, odkritem ekstragonadalnem tumorju kličnih ce-lic, endokrinih motnjah, kriptorhizmu, sledenju po semikastraciji zaraditumorja (28);5. razširitev pregleda še na retroperitonealne bezgavke in trebušne organe,kadar odkrijemo tumor, in obratno. Ta pregled pripomore k orientacijskioceni stadija bolezni (23);6. ultrazvočno vodena punkcija pri limÍoproliÍerativnih obolenjih.Dobra diagnostika bolezni skrotuma brez ultrazvoka ni mogoča. To velja zavse bolezni skrotuma, zlasti za tiste' pri katerih je potrebna odločitev medkirurško in konservativno terapijo. Nepogrešljiva je za opredelitev znanegaali sumljivega ekspanzivnega procesa v skrotumu, za prizadela retroperito-nealnih bezgavk in morebitnih bezgavk na vratu ter zasevkov v parenhimskihorganih trebuha.53Liteľatuľa1. Egender G, Scheiber K, Stampfel lG, Frommhold H. Echographische DifÍerential-diagnostik des Scrotalinhaltes. Fońschr Roentgensr 1985; 'l42: 3o4-3o9.2. Hausegger K. Sonographische DifÍerentialdiagnose von Erkankungen des Scro-tums. Fortschr Roentgenstr 1987; '146: 538-543.3. Hricak H' Filly RA' Sonography oÍ the scrotum. lnvest Radiol 1983; 18: 112-'121.4. KroneKD,Carrol B.Scrotal ultrasound.Radiol ClinNorthAmlgBS; 23:121-138.5. Middleton WD, Thorne DA, Melson GlL' Color Doppleľ ultrasound oÍ the normaltestis. AJR 1989; 152: 293.6. Scott RF, Bayliss AP, Calder JF, Garvie HH. lndications for ultrasound in theevaluation oí the pathological scrotum. Brit J Urol 1986; 58: 178_182.7. Miskin M, Buckspan M, Bain J. Ultrasonographic examination oÍ scľotal masses. JUrol 1979; 117: '185-187.8. Leopold GR, WOO LW, Scheible FW, Nachtsheim D, Gosink BB. High resolutionexamination in scrotal pathology. Radiology 1979; 131: 719-722.9. Ritchie JP, Birholz J, Garnick MB. Ultrasound as a diagnostic adjunct ĺn the eva-luation oÍ masses in the scrotum. Surg, Gynec obstet 1982' 154:695-698.1 0. Romann-Andersen B' Hansen B, Larsen PN in sod. Clinical Versus ultÍasonograp-hic evaluation of scrotal disorders. Brit J Urology't9BB; 6t: 3SO-9S3.'t'l. Ekman P' Delay in diagnosis oÍ testicular cancer. Laekańidiningen 1980; 77:4275-4277.12. Rifkin MD, Kuńz AB' Pasto ME, Goldberg BB. Diagnostic capabilities oÍ highresolution scrotal ultrasonography: prospective evaluation. J Ultrasound Med1985; 4: 13- 19.13. Fowler RC, Chennells PM, Ewing R. Scrotal ultrasonography: a clinical evaluationBr J Radiol 1987; 60: 649-654.14' Hamm B. Zuverlässigkeit der Scrotalsonographie (wissenschaÍtliche Daten), V:Hamm B, Fobbe F, Krameľ W, Diekmann KP eds. Sonographische Diagnostik desSkrotalinhalts. Berlin, Heildelberg: Springer Verlag, 1991: 117-j19.15. Horstmann WG, Melson GL, Middelton WD in sod. Testicular tumors: Findingswith Color Doppler US, Radiology 1992; 185: 733-737.ĺ6. lncidenca raka v Sloveniji 1984. onkološki inštitut, Ljubljana, 1988.17. Henderson BE, Ross RK, Pike MC, Depue RH. Epidemiology of testis cancer. V:Skinner DG, ed. Urological cancer. Grune & stľatton: New York, '1983,237-250.18. Einhorn LH. Chemotherapy oÍ disseminated testicular cancer. V: Skĺner DG, ed.Urological cancer. Grune&Stratton, New Yoľk, 1963, 315-333.19. Mašera A, ovčak z. Patologija sečnih poti in moškega spolovila' Supl. 20-lĺ. MedRazgl 1981; 20: 102-147.20' Bredael JJ, Vugrin D, Whitmore WF Jľ. Selected experience with surgery andcombination chemotherapy in the treatment oÍ nonseminomatous testis tumors. JUľol 1983; 129: 985-988.2'1. Fraley EE, Lange PH, Kennedy BJ. Germ-cell testicular cancer in adults. New EnglJ Med 1979; 30'l: 1370-1377.22. Schwerk WB, Schwerk WN, Rodeck G. Testicular tumors: prospective analysis oÍreal time US patterns and abdominal staging. Radiology 1987; 164:969-974.5423. Tackett RE, Ling D, Catalona WJ, Melson GL. High resolution sonography indiagnosing testicular neoplasms; clinical signiÍicance of false positive seans. JUrol 1986; 135: 494-496.24. Pienkos EJ, Jablokov WR. Secandary testicular tumors. Cancer 1972; 30:.481-485.25. Phillips G, Kumari-Subaya S, Sawitsky A. Ultrasonic evaluation of the scrotum inlymphoproliÍerative disease. J Ultrasound Med 1987; 6: 169-175.26. Hamm B, Fobbe F, Loy V. Testicular cysts: difÍerentiation with US and clinicalíindings' Radiology 'l988; 168: 19-23.27. Gooding GAW, Leonhardt W, Stein R. Testicular cysts: US Íindings. Radiology1987: 't63; 537-538.28. Boetes C' Strikj SP, van Dijk Azn R' oosterhoÍ GoN. Ultrasonography oÍ testicularneoplasms. J Med lmaging 1989; 3: '152-'ĺ60.55

Pomen preiskave z ultrazvokom v diagnostiki intraskrotalnih tumorjev

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12227&dn=

Pomen preiskave z ultrazvokom v diagnostiki intraskrotalnih tumorjev

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations