Vratanar, Klavdija

Digital repository of Slovenian research organizations

MEDICINsKA sEsTRÁ oB UMIRAJoČau BoLNIKUKlavdija VratanarSmrt je nekaj naravnega in neizbežnega, hkrati pa tudi skrivnostnega,kajti nikakor ne moremo mĺmo dejstva, da je v zvezi z njo še mnogoneiešenih vprašanj. Danes jo morda sprejemamo z večjim strahom inpredsodki, kot so jo naši predniki. Po nekaterih podatkih umira 7_0 do80 % ljudi neopazno v bolnišnicah in v domovih za ostarele, čeprav študi-je kaŽbjo, da si bolj kot karkoli želijo umreti doma. lztrgani iz domačegaokolja so odvisni od drugih, predvsem od zdravstvenih delavcev.Potrebujejo pomoč - poleg zdravstvene nege tudi psihološko oporo inspodbudo.Delam v Domu starejših občanov v Ljubljani, tako se se dnevno srečujemz umirajočimi in s smrtjo. Ni mogoče povedati recepta, kako delati zumira|očimi bolniki. ob umirajočem nisem le kot medicinska sestra,ampak kot človek, ki daje in prejema. Le z odprtim srcem, pripravljeno_stjo rok in z željo, biti ob umirajočem, zmorem začutiti njegove potrebe,ki so:- Íizične- psihične,- socialne in- duhovne.Kaj umirajoči potrebuje:- da ni sam,- da ga ne boli,- da ima dobro nego,- da ni Žejen, da se ne duši,- da z njim upamo,- da smo z njim odkriti,- da lahko govori o sebi,_ da z njim do konca ravnamo kot z živim človekom,- da ima do konca pravico odločati o sebi,- da ima možnost za duhovni pogovor in prejem zakramentov.Medicinska sestra naj uporabi sleherno možnost, ki ji je na razpolago, daumirajočemu poveča udobje, da ohranja optimizem v zvezi z n|egovimstanjem ter da mu trpljenje olajša, če ga že ne more rešiti trpljenja.81Prof. dr. Duška BlaŽič nava|a naslednje elemente psihoterapevtskegapristopa k umirajočemu bolniku;1) Vse od prvega stika z umirajočim bolnikom naj medicinska sestraustvarja ozračje medsebojnega razumevanja in zaupanja.2) Vso skrb naj posveti tako besednemu kot nebesednemu komunicira-nju.3) Ko umirajoči bolnik govori, nai ga pazljivo posluša in mu postavljavprašanja.4) Medicinska sestra naj bo pozorna na bolnikove psihične in Íizičnenelagodnosti (posebno na stopnjevano bolečino), ki kažejo nadoloćeno občutljivost V odnosu zdravstveni delavec _ umirajoči bol_nik.Spremljan'je umirajočega je teŽko' zaćetek te poti je komunikacija _pôgovor. Ŕogovor naj bo preprost, topel, človeški, ustvarja naj možnostza-lzraŹanje _oočutxov, bojazni, strahov. Pomembno je, da umirajočegane preplaśimo z lastno gostobesednostjo; vsele| moramo biti -pripravljenipośtusäti ga, sprejemati, kar ima povedati. lmeti moramo občutek za to,kar izraża-v besedah, gibih, mimiki, čustvih. Vanj se moramo vŽiveti, znjim čutiti. To je pogoj, da se nam bo odprl in nam zaupal. Umirajoči nepbtrebuje toliko naših odgovorov kot zvestega poslušalca.Mnoge medicinske sestre se bojijo stika z umirajočimi in njihovimi.svojci,češ đa ne bodo našle pravih besed, da ne bodo obvladale lastnih čustev.Nikar se ne bojmo pokazati, da smo kot zdravstvene delavke tudiobičajni ljud'je, s svojo šibkostjo, krhkostjo, omejenostjo, strahovi ' . . Letako śe bomo uspele srečati z umirajočim in njegovimi svojci.Kadar ni besed, pustimo, da tišina govori. To je čas spoznavanja notran-josti drug drugega. Preko tišine in telesnega stika se moremo povezatina poseben náeň z umirajočim. Tedaj bo začutil ob sebi ne le medicin_sko sestro, ampak človeka, ki ie ob njem, ki deli z njim skupne trenutkeživljenja. ob sebi bo začutil nekoga, ki mu je povsem blizu, slišal besede,ki mu'dobro denejo, našel uho za stvari, ki bi jih rad sporočil, začutilroko, ki se ga nežńo dotika' imel pomoč, ki si jo želi - in se ne bo čutilzapuščenega.ln tudi mi, zdravstveno osebje, bomo ob umirajočem spoznali in začutiliglobino svojega poslanstva.Največ, kar lahko umirajočemu podarim, je moj čas, sem jaz sama' Żalsmo zdravstveni delavci preobremenjeni z obilico dela in administracijo.zato je čas, ki ga posvečamo umirajočemu, dostikrat prekratek. Mar nito čaś naglega zbiranja podatkov, ne pa čas srečevanja s človekom,osebo?lz lastnih izkušenj vem, kako kot bolnik začutiŠ potrebo po varnosti, ki jodobiš v nasmehu, stisku roke, pogovoru z zdravstvenim osebjem. Nepotrebuješ veliko časa, saj razumeš, da imajo zdravstveni delavci veliko82dela. A v času' ko so ob tebi, si želiš srečanja, spoznavanja, delitveskupnih trenutkov veselja, žalosti, strahu, bolečine ' . .Umira|oči potrebuje bolj kot kaj drugega človeško bližino. Ne potrebujesamo'visoko specializirane medicine, ampak tudi človeka, ki je in boostal z njim. lmejmo pogum in darujmo večji del samega sebeumirajočemu in zaÖutili bońo tudi sami moč sprejemanja nemogočega,težkega, nerazumljivega.83

Medicinska sestra ob umirajočem bolniku

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12232&dn=

Medicinska sestra ob umirajočem bolniku

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations