Benedičič, Ana

Voda, Karmen

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

Center pľeventivne zaščite pred soncem in šola o soncuK Vodal, A Benedičič Pilih2íVichy Slovenija in Hrvaška2splošna bolnišnica CeljeNamen:1) Spoznati vedenje prebivalstva v odnosu do sonca, ocena zavedanja po-membnosti zaŠčite pred soncem, na osnovi katerih bo mogoče načrtovatiuči n kovite preventivne projekte v prihod nosti.2) lzboljšanje poznavanja škodljivih učinkov izpostavljanja soncu brez zaščiteter posredno preprečevanje števila poškodb koŽe kot posledice izpostavl-janja soncu v prihodnosti.Material in metode: Laboratoriji Vichy so v sodelovanju zZdrużenjem sloven-skih dermatovenerologov leta 2003 drugič organizirali javnoizobraŽevalni pro-jekt o zaščiti pred soncem >Center preventĺvne zaščite pred soncem< (Center)ter projekt izobraževanja otrok >Šola o soncu( (Šola).Center je informiral o škodlj|vih učinkih solarnega ultravijoličnega sevanja,omogočil individualno dermatološko svetovanje obiskovalcem o fototipu koŽe,potrebi in moŽnostih učinkovite zaščite pri izpostavljanju soncu in anketiral onavadah pri izpostavljanju soncu.Šola je otroke informirala skozi interaktivno gledališko predstavo ter utrjevalain preverjala njihovo novo znanje ob slikovnem materialu.Rezultati: V okviru anketiranja je bilo v letu 2003 zbranih 1344 izpolnjenihvprašalnikov naključnih obiskovalcev Centra v več mestih Slovenije in Hrva-ške. Večina obiskovalcev Centra so bile osebe svetle polti in temnih las, ki sotrdile, da jih sonce redko opeče (fototip koŽe ll oz.lll v 39,1 o/o oz.32,8 %)' Ve-čina jih pozna pomen zaščitnih faktorjev (82 o/o) in uporablja zaščĺtne pripravkev poletnih mesecih (82 o/o)' vendar jih 35 % preneha zzaščito zadnje dni počiĹnikovanja. Zelo malo anketirancev uporablja zaščitne pripravke tudi zunaj po-letnih počitnic, npr. skozi vse poletje (7 %), spomladi in jeseni pri dejavnostihna prostem (5 %) in pozimi na smučanju (12 %)' Več kot 60 % se jih izpostav_lja soncu med 11 . in '16. uro' uporabljajo pa najčešče zaščitne pripravke z za-ščĺtim faktorjem med 10 in 18 (35 %)' kijih pogosto nanašajo na koŽo v pre-majhni količini ali šele takrat, ko jih sonce opeče. od naravnih načinov zaščĺtepred soncem anketiranci največkrat uporabijo pokrivalo za glavo in sončnaočala (39 %) ali poiščejo senco (38 %). Samo 9 % se jih zaŠčiti tudi z obleko,kar 28'8 % pa jih je Že imelo sončne opekline kože z mehurji. Med anketirancisolarij največkrat obiskujejo ljudje iz starostne skupine od 18 do 35let (v pov-prečju 9,5 %) - zlasti ljudje z zelo svetlo koŽo uporabijo solarij enkrat tedensko112V pomladnih in poletnih mesecih z namenom predpriprave koŽe na dopust-niŠko sončenje. Kar 93 % anketirancev Ve, da UV-Žarki povzročajo koŽnegaraka in 85 %' da povzročajo opekline koŽe, vendar le 29 %, da povzročajo tudizmanjŠanje obrambnih sposobnosti organizma. Za slovensko populacijo anke-tirancev je zanimiv podatek, da je pri 4,8 % anketirancev nekdo v druŽini Žezbolel za koŽnim rakom. Slednji je najpogostejši pri svetlopoltih anketirancih(12,1 % fototip koŽe l), ki imajo več kot 50 pigmentnih znamenj po telesu (6'6 %).lzsledki kaŽe1o, da zaščita pred soncem zanima zlasti Ženske med 18' in 27.letom starosti (najpogostejše obiskovalke Centra). Hkrati je ta starostnaskupina med bolj >problematičnimi<: značilen je nadpovprečno velik deleŽ tis-tih, ki ne uporabljajo zaŠčitnih pripravkov; prenehajo z uporabo zaščitnih pri-pravkov zadnje dni počitnikovanja, da bi čim bolj porjaveli; ne uporabljajo na-ravnih načinov zaščite pred soncem (obleka, pokrivalo, sončna očala) in se za-ščitijo šele' ko jih sonce Že opeče; porabijo v času počitnic manj kot en 'l00-mi-lilitrski izdelek na teden, kar je premalo za doseganje zaŠčitnega faktorja nakoŽi, ki bi bil enak tistemu, navedenemu na embalaŽi izdelka; hodijo v solarij.Zaključki; lzpostavljanje soncu je v Sloveniji in na Hrvaškem še vedno nenad-zorovano in pretirano, čemur je pogosto vzrok tudi pomanjkanje znanja o škod-ljivosti UV-Žarkov. Zato bi preventivni projekti na temo zaščite pred soncem vprihodnosti morali postati tradicija. lzkušnje kaŽejo, da je osveščanje o škod-ljivih učinkih UV-Žarkov in o ustreznih načinih zaščite uspešnejše ob sodelo-vanju različnih strokovnjakov (zdravnikov, farmacevtov, vzgojiteljev' učiteljev'zaposlenih v medijih, ipd.).113

Center preventivne zaščite pred soncem in šola o soncu

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=11702&dn=

Center preventivne zaščite pred soncem in šola o soncu

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations