Pečanac, Olivera

Rožman, Samo

Digital repository of Slovenian research organizations

71leto XIV / št. 1 / junij 2010ONKOLOGIJA / prikaz primeraHi po ti ro za in spre me nje na bio loška raz po ložlji vost le vo ti rok si na –  pri mer bol ni ceOli ve ra Pečanac in Samo RožmanUvodŠčit	ni	ca	(Glan	du	la	thyroi	dea)	je	žleza	z	no	tra	njim	iz	ločan-jem	(en	do	kri	na	žleza),	ki	leži	v	vra	tu	pred	sap	ni	kom,	iz	loča	pa	ščit	nične	hormone.	Tako	pri	otro	cih	kot	pri	odra	slih	so	ti	hor	mo	ni	nuj	no	po	treb	ni,	saj	urav	na	va	jo	ra	ven	ce	ličnega	me	ta	bo	liz	ma	in	s	tem	za	go	tav	lja	jo	me	ta	bo	lično	ho	meo-sta	zo	vseh	or	ga	nov	v	te	le	su	(1).	Sta	nje	ne	za	dost	ne	sin	te	ze	ščit	ničnih	hor	mo	nov	lah	ko	za	ra	di	av	toi	mu	nih	motenj	(npr.	Has	hi	mo	to	ve	ga	ti	roi	di	ti	sa),	od	stra	ni	tve	žleze,	uničenja	tki	va	z	ra	di	oak	tiv	nim	jo	dom,	vpli	va	dru	gih	zdra	vil	(amio	da	ron),	red	ke	je	mo	tenj	v	de	lo	va	nju	hi	po	ta	la	mu	sa	ali	hi	po	fi	ze		pri	ve	de	do	hi	po	ti	ro	ze	(2).	Pri	on	ko	loških	bol	ni	kih	je	naj	po	go	stejši	vzrok	za	hi	po	ti	ro	zo	po	manj	ka	nje	tki	va	po	ti	roi	dek	to	mi	ji	ali	ne	funk	cio	nal	nost	tki	va	po	ob	se	va	nju.	Kli	nična	sli	ka	hi	po	ti	ro	ze	je	od	vi	sna	od	stop	nje	hor	mon	ske	od	po	ve	di,	sta	ro	sti	bol	ni	ka	ter	tra	ja	nja	obo	le	nja.	(2)		Naj	hujša	ob	li	ka	hi	po	ti	ro	ze	je	mik-se	dem	ska	koma	(huda	hi	po	ti	ro	za	z	mot	nja	mi	za	ve	sti),	ki	se	v	80	%	po	jav	lja	pri	žen	skah,	sta	rejših	od	60	let	(3).	Pri	odra	slih	je	mot	nja	de	lo	va	nja	ščit	ni	ce	naj	po	go	stejša	en	do	kri	no	loška	mot	nja,	av	toi	mun	sko	mot	njo	ščit	ni	ce	ima	kar	30	%	žensk	po	50.	letu	sta	ro	sti	(4,	5).Za	zdrav	lje	nje	hi	po	ti	ro	ze	upo	rab	lja	mo	na	do	mest	no	hor	mon-sko	zdrav	lje	nje	s	ščit	ničnimi	hor	mo	ni.	Pri	prav	ki	vse	bu	je	jo	na	tri	je	vo	sol	le	vo	ti	rok	si	na	(L-ti	rok	sin,	L-T4)	ali	na	tri	je	vo	sol	tri	jo	do	ti	ro	ni	na	(lio	ti	ro	nin,	T3).	Sled	nje	ga	za	ra	di	po	go	stejšega	od	mer	ja	nja	in	večjega	ni	ha	nja	se	rum	skih	kon	cen	tra	cij	red	ko	upo	rab	lja	mo.	Te	ra	pi	ja	iz	bo	ra	je	zato	le	vo	ti	rok	sin.	Za	ra	di	šte	vil	nih	far	ma	ko	ki	ne	tičnih	in	far	ma	ko	di	na	mičnih	in	te	rak	cij	z	dru	gi	mi	zdra	vi	li,	hra	no	in	pi	jačo	nje	go	va	bio	loška	raz	po-ložlji	vost	zelo	niha.	To	lah	ko	pri	vede	do	hi	per-/hi	po	ti	ro	ze,	kar	bomo	pred	sta	vi	li	na	pri	me	ru	bol	ni	ce.Pri	mer	bol	ni	ce61-let	na	bol	ni	ca	je	bila	maja	2007	iz	Splošne	bol	nišnice	Ce	lje	na	po	te	na	na	On	ko	loški	Inšti	tut	Ljub	lja	na	(OI)	za	ra	di	suma,	da	gre	za	fo	li	ku	lar	ni	kar	ci	nom	ščit	ni	ce.	V	mla	do	sti	je	že	ime	la	be	nig	ni	tu	mor	ščit	ni	ce.	Leta	1970	je	ime	la	v	Nem	čiji	oprav	lje-no	sub	to	tal	no	ti	roi	dek	to	mi	jo	levo,	leta	1986	pa	de	sno.	Na	OI	Ljub	lja	na	so	ji	po	diag	no	sti	ki	in	la	bo	ra	to	rij	skih	iz	vi	dih	opra	vi	li	to	tal	no	ti	roi	dek	to	mi	jo.	Po	ope	ra	ci	ji	ni	ime	la	po	seb	nih	težav.	Hi	sto	loški	iz	vid	je	po	ka	zal	in	ci	den	tal	ni	mul	ti	cen	trični	pa	pi-lar	ni	kar	ci	nom	fo	li	ku	lar	ne	va	rian	te.	Bol	ni	ci	je	bilo	in	di	ci	ra	no	na	do	mest	no	hor	mon	sko	zdrav	lje	nje	s	ščit	ničnimi	hor	mo	ni.	Po	stop	no	je	bil	uve	den	le	vo	ti	rok	sin	(El	tro	xin®)	do	dnev	ne	ga	od	mer	ka	150	µg.	Bol	ni	ca	je	po	ope	ra	ci	ji	ho	di	la	na	red	ne	kon	trol	ne	pre	gle	de	dva	krat	na	leto.	Pre	gle	di	so	ka	za	li	na	nor	mal	no,	ev	ti	ro	tično	sta	nje.V	sep	tem	bru	2009	pa	je	bol	ni	ca	prišla	v	am	bu	lan	to	bre	zvolj-na,	zas	pa	na,	utru	je	na,	ime	la	je	mrz	li	ce	in	slabši	ape	tit,	vendar	je	kljub	temu	pri	do	bi	la	ne	kaj	ki	lo	gra	mov.	Opa	zi	ti	je	bilo	tudi	pe	rio	ku	lar	ne	ede	me.	Občasno	je	občuti	la	ne	red	no	bit	je	srca,	ven	dar	so	arit	mi	je	spon	ta	no	iz	zve	ne	le.	La	bo	ra	to	rij	ski	iz	vi	di	so	po	ka	za	li	očitno	hi	po	ti	ro	zo	(T3	1,7,	T4	10,8	in	TSH	143,2).	Bol	ni	ca,	ki	je	bila	po	dučena	o	svo	ji	bo	lez	ni,	je	po	ve	da	la,	da	je	red	no	je	ma	la	zdra	vi	la,	ven	dar	je	v	zad	njem	času	sočasno	je-ma	la	še	pre	hran	ska	do	pol	ni	la	za	kre	pi	tev	imun	ske	ga	si	ste	ma.	Vsak	dan	je	pila	kavo,	na	vad	no	zju	traj,	na	pra	zen	želo	dec.Far	ma	ko	ki	ne	ti	ka	levo	ti	rok	si	naAb	sorp	ci	ja	le	vo	ti	rok	si	na	po	pe	ro	ral	ni	a	pli	ka	ci	ji	po	te	ka	pred	vsem	v	jej	nu	mu	in	ileu	mu,	je	ne	po	pol	na	in	med	bol	ni	ki	niha	(6,	7).	Naj	večja	(do	80	%	a	pli	ci	ra	ne	učin	ko	vi	ne)	je	pri	praz	nem	želod	cu	in	nižjem	p	H.	Naj	večja	kon	cen	tra	ci	ja	v	plaz	mi	se	doseže	po	5	do	6	urah.	Le	vo	ti	rok	sin	se	iz	jem	no	do	bro	veže	na	se	rum	ske	pro	tei	ne,	zato	ga	ni	mo	goče	iz	ločiti	s	he	mo	dia	li	zo	ali	he	mo	per	fu	zi	jo.	Vo	lu	men	di	stri	bu	ci	je	je	od	10	do	12	L,	raz	po	lov	ni	čas	pa	prib	ližno	7	dni,	kar	do	vo	lju	je	od	mer	ja	nje	en	krat	na	dan.	Pri	hiper	ti	ro	zi	je	raz	po	lov	ni	čas	krajši	(3–4	dni),	pri	hi	po	ti	ro	zi	pa	daljši	(9–10	dni).	Od	20	do	40	%	le	vo	ti	rok	si	na	se	iz	loči	z	bla	tom,	33	do	55	%	pa	s	sečem.	Bo	le	zen	led	vic	ali	je	ter	nima	po	mem	bnejšega	vpli	va	na	pre-sno	vo	in	iz	ločanje	zdra	vil	ne	učin	ko	vi	ne.Vplivi	na	ab	sorp	ci	joNa	ab	sorp	ci	jo	le	vo	ti	rok	si	na	vpli	va	jo	vr	sta	hra	ne,	ne	ka	te	ra	me	di	cin	ska	sta	nja	in	in	ter	ka	ci	je	z	ne	ka	te	ri	mi	zdra	vi	li.Ob	sočas	nem	je	ma	nju	vlak	nin	je	bila	vred	nost	TSH	izra-zi	to	po	večana,	zato	so	bol	ni	ki	po	tre	bo	va	li	večje	od	mer	ke	le	vo	ti	rok	sina	(8).	Prav	tako	je	prišlo	do	po	večanih	vred	no	sti	TSH	ob	sočas	nem	pit	ju	kave	(9).	Ta	raz	li	ka	ni	bila	sig	ni	fi	kant-no	po	mem	bna,	če	je	med	je	ma	njem	zdra	vi	la	in	pit	jem	kave	mi	ni	la	vsaj	ena	ura.Me	di	cin	ska	sta	nja	(ta	be	la	1),	ki	pov	zročajo	ma	lab	sorp	ci	jo	le	vo	tirok	si	na,	so	ce	lia	ki	ja,	vnet	ne	čre	ve	sne	bo	lez	ni	in	lak	toz	na	in	to	le	ran	ca	(10,	11).	Opi	sa	ni	so	bili	tudi	pri	me	ri	slabše	ab	sorp	ci	je	pri	bol	ni	kih	z	in	fek	ci	jo	s	He­li­co­bac­ter­pylo­ri	in	kro	ničnim	ga	stri	ti	som	(12).	Ab	sorp	ci	ja	le	vo	ti	rok	si	na	ni	možna	ob	sin	dro	mu	krat	ke	ga	čre	ves	ja.Spre	me	nje	no	bio	raz	po	ložlji	vost	le	vo	ti	rok	si	na	naj	večkrat	pov-zroči	sočasno	je	ma	nje	ne	ka	te	rih	zdra	vil.	Ne	ka	te	ra	zmanjšajo	ki	slost	želod	ca,	ne	ka	te	ra	pa	z	le	vo	ti	rok	si	nom	tvo	ri	jo	ne	top	ne	kom	plek	se.	Sku	pen	učinek	je	zmanjšana	ab	sorp	ci	ja	zdra	vil	ne	učin	ko	vi	ne.	Pred	vsem	pri	kro	nični	upo	ra	bi	jo	pov	zročajo	zdra	vi	la	za	zdrav	lje	nje	pep	tične	raz	je	de	in	ga	stroe	zo	fa	geal	ne	ref	luk	sne	bo	lez	ni	(su	kral	fat	in	in	hi	bi	tor	ji	pro	ton	ske	črpal	ke)	(13,	14)	ter	ion	sko	iz	me	nje	val	ne	smo	le	(ho	le	sti	ra	min,	ho	le-stio	pol,	se	ve	la	mer)	(10).	Prob	lem	pred	stav	lja	jo	tudi	zdra	vil	ne	72leto XIV / št. 1 / junij 2010učin	ko	vi	ne,	ki	so	tudi	na	slo	ven	skem	trgu	v	ob	li	ki	zdra	vil	ali	pre	hran	skih	do	pol	nil,	ki	so	na	me	nje	na	sa	moz	drav	lje	nju	in	so	bol	ni	kom	pro	sto	do	stop	na:	kal	ci	jev	kar	bo	nat,	žele	zov	sul	fat	in	ne	ka	te	ri	an	ta	ci	di	(alu	mi	ni	jev	hi	drok	sid)	(15,	16).Me	di	cin	ska	sta	nja Zdra	vi	laje	ju	noi	leal	ni	ob	vod	ali	dru	ga		re	sek	ci	ja	čre	ves	ja ho	le	sti	ra	minvnet	na	čre	ve	sna	bo	le	zen žele	zov	sul	fatce	lia	ki	ja su	kral	fatlak	tozna	in	to	le	ran	ca kal	ci	jev	kar	bo	natH.­Pylo­ri	in	fek	ci	ja alu	mi	ni	jev	hi	drok	sidkro	nični	ga	stri	tis lan	ta	nov	kar	bo	natse	ve	la	merra	lok	si	fenin	hi	bi	tor	ji	pro	ton	ske	črpal	keor	li	statTa­be­la­1.­Me­di­cin­ska­sta­nja­in­zdra­vi­la,­ki­zmanjšajo­ab­sorp­ci­jo­le­vo­ti­rok­si­na.SklepMed	bol	nišnično	os	kr	bo	bol	ni	ce	smo	ugo	to	vi	li,	da	je	bila	hi-po	ti	ro	za	po	sle	di	ca	sočas	ne	ga	je	ma	nja	pre	hran	ske	ga	do	pol	ni	la	s	kal	ci	je	vim	kar	bo	na	tom	in	žele	zo	vi	mi	sol	mi.	Prav	tako	je	bol	ni	ca	zdra	vi	la	večkrat	vze	la	sku	paj	z	ju	tra	njo	kavo,	ki	tudi	do	ka	za	no	zmanjšuje	bio	loško	raz	po	ložlji	vost	le	vo	ti	rok	si	na.	Ko	je	bolnica	na	OI	Ljub	lja	na	je	ma	la	le	vo	ti	rok	sin	brez	pre	hran-skih	do	pol	nil	in	na	pra	zen	želo	dec,	so	bile	nje	ne	vred	no	sti	ščit	ničnih	hor	mo	nov	v	ne	kaj	dneh	spet	nor	mal	ne.Za	bol	ni	ke	z	bo	lez	ni	jo	ščit	ni	ce	ve	lja,	da	so	po	go	sto	iz	po	stav-lje	ni	po	li	me	di	ka	ci	ji,	zato	pri	njih	ob	sta	ja	ve	li	ka	ver	jet	nost	in	te	rak	cij	med	zdra	vi	li	(2).	Zato	jim	mo	ra	mo	raz	ložiti	ključne	in	naj	po	go	stejše	in	te	rak	ci	je	med	zdra	vi	li	in	pre	hran	ski	mi	do	pol	ni	li	ter	po	men	je	ma	nja	zdra	vi	la	na	tešče.	Od	go	vor	nost	za	kom	plian	co	je	ma	nja	zdra	vil	no	si	jo	bol	nik,	zdravnik,	ki	zdra	vi	lo	pred	piše,	pa	tudi	far	ma	cevt,	ki	zdra	vi	lo	izda.Viri1.	 Burn	ton	LL.	Good	man&Gil	man's	The	Phar	ma	co	lo	gi	cal	Ba	sis	of	The	ra	peu	tics	11th	Edi	tion.	The	Mc	Graw-Hill	Com	pa	nies;	2006:	1511–1541.2.	 Ko	ci	jančič,	A	et	al.	In­ter­na­me­di­ci­na.	Ščit	ni	ca.	Tret	ja	iz	da	ja.	Za	ložba	Lit	te	ra	Pic	ta,	2005.	ISBN	961-6030-56-6.3.	 Ko	govšek,	K	et	al.	Ma	ni	fet	sna	hi	po	ti	ro	za,	od	kri	ta	pred	ob	sežnim	načrto	va	nim	ope	ra	tiv	nim	po	se	gom.­On­ko­lo­gi­ja,	2008,	let	nik	XII,	št.	1,	61–3.4.	 Mc	Phee	S,	Lin	gap	pa	VR,	Ga	nong	WF	et	al.	Pat	hophy	sio	logy	of	di	sea	se.	5th	Edi	tion.	Me	di	cal	Books/Mc	Graw-Hill;	2005:	567–589.5.	 Wier	FA,	Far	ley	CL.	Cli	ni	cal	con	tro	ver	sies	in	scree	ning	wo	men	for	thyroid	di	sor	ders	du	ring	preg	nancy.	J­Mi­wi­fery­Wom­Health	(2006);	51(3):	152–158.6.	 Pov	ze	tek	glav	nih	značil	no	sti	zdra	vi	la	Euthyrox	(www.zdravila.net).7.	 Pov	ze	tek	glav	nih	značil	no	sti	zdra	vi	la	El	tro	xin	(www.zdravila.net).8.	 Liel	Y,	Har	man-Boehm	I,	Shany	S.	Evi	den	ce	for	cli	ni	cally	im	por-tant	ad	ver	se	ef	fect	of	fiber-enric	hed	diet	on	the	bi	oa	vai	la	bi	lity	of	le	voth	yro	xi	ne	in	adult	hypoth	yroid	pa	tients.	J­Clin­En­do­cri­nol­Me­tab	(1996);	81:	857–859.9.	 Ben	ven	ga	S,	Bar	to	lo	ne	L,	Pap	pa	lar	do	MA	et	al.	Al	te	red	in	te	sti	nal	ab	sorp	tion	of	L-thyro	xi	ne	cau	sed	by	cof	fee.	Thyroid	(2008);	18:	293–301.10.	 Li	wan	po	L,	Hersh	man	JM.	Con	di	tions	and	drugs	in	ter	fe	ring	with	thyro	xi	ne	ab	sorp	tion.	Best­Pract­Res­Clin­En­do­cri­nol­Me­tab	(2009);	23(6):	781–792.11.	Mu	noz-Tor	res	M,	Var	savsky	M,	Alon	so	G.	Lac	to	se	in	to	le	ran	ce	re	vea	led	by	se	ve	re	re	si	stan	ce	to	treat	ment	with	le	voth	yro	xi	ne.	Thyroid	(2006);	16:	1171–1173.12.	Cen	tan	ni	M,	Gar	ga	no	L,	Ca	net	tie	ri	G	et	al.	Thyro	xi	ne	in	goi	ter,	He	li	co	bac	ter	pylo	ri	in	fec	tion,	and	chro	nic	ga	stri	tis.	N­Engl­J­Med	(2006);	354:	1787–1795.13.	 Sher	man	SI,	Tie	lens	ET,	La	den	son	PW.	Su	cralfate	cau	ses	ma	lab-sorp	tion	of	L-thyro	xi	ne.	Am­J­Med	(1994);	90:	531–535.14.	 Sach	mec	hi	I,	Reich	DM,	Anin	yei	M	et	al.	Ef	fect	of	pro	ton	pump	in	hi	bi	tors	on	se	rum	thyroid-sti	mu	la	ting	hor	mo	ne	le	vel	in	euth-yroid	pa	tients	trea	ted	with	le	voth	yro	xi	ne	for	hypoth	yroi	dism.	En	do	cr	Pract	(2007);	13:	345–349.15.	 Schne	yer	CR.	Cal	cium	car	bo	na	te	and	re	duc	tion	of	le	voth	yro	xi	ne	ef	fi	cacy.	JAMA	(1998);	279:	750.16.	 Sper	berg	AD,	Liel	Y.	Evi	den	ce	for	in	ter	fe	ren	ce	with	the	in	te	sti	nal	ab	sorp	tion	of	le	voth	yro	xi	ne	so	dium	by	alu	mi	nium	hydro	xi	de.	Arch­In­tern­Med	(1992);	152:	183–184.ONKOLOGIJA / prikaz primera

Hipotiroza in spremenjena biološka razpoložljivost levotiroksina : primer bolnice

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=10712&dn=

Hipotiroza in spremenjena biološka razpoložljivost levotiroksina : primer bolnice

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations