Tannock, Ian

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

V Sloveniji je bil pred ve~ kot 60 leti ustanovljen Banovinskiinstitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, ki je bileden prvih celostnih onkolo{kih centrov v Evropi. In{titut, kise je kasneje preimenoval v Onkolo{ki in{titut, je sprotiuvajal nove dejavnosti in ob danih mo`nostih dobro vr{ilnaloge celostnega onkolo{kega centra.Ob stalnem nara{~anju {tevila bolnikov z rakom in obneslutenem napredku na podro~ju odkrivanja in zdravljenjabolezni, ki nudi bolnikom bolj{o ozdravitev, se v svetu inpri nas porajajo razli~ni pogledi o tem, kako {e izbolj{atinjihovo oskrbo. Sloveniji se ni treba ubadati s problemompostavitve celostnega onkolo{kega centra, ker ga `e imamo.Ob novih spoznanjih v stroki in izzivih v dru`bi pa ostajana{a velika odgovornost stalna skrb za najbolj{o mo`nooskrbo bolnikov z rakom v dr`avi. Ker je Slovenija majhna de`ela z malo ljudmi, ki lahkokompetentno sodijo in odlo~ajo o dolo~eni zadevi, ob tempa svoboda mi{ljenja omogo~a pojav {tevilnih idej inzamisli, smo za mnenje o optimalni organizaciji oskrbebolnikov z rakom zaprosili svetovno priznanegastrokovnjaka na tem podro~ju, prof. dr. Iana Tannocka zUniverze v Torontu. Stali{~a, ki jih je predstavil tudi nakonferenci UICC v Parizu septembra letos, se nam zdijotako pomembna, da jih objavljamo v Onkologiji. Kljub temu da pri~ujo~a stali{~a in evropski model zaSlovenijo zaenkrat niso obvezujo~i, upamo, da jih bostepozorno prou~ili.Uredni{ki odborONKOLOGIJA / uvodnikPismo prof. dr. Iana Tannocka z Univerze v TorontuCelostni onkolo{ki center52Spo{tovani,z veseljem predstavljam svoje poglede na to, kak{na naj bibila organizacija oskrbe bolnikov z rakom, da bi bila koristzanje najve~ja mo`na. S to tematiko sem trenutno dobroseznanjen, saj sem bil povabljen, da na pari{kem sre~anjuUICC v septembru 2001 (z naslovom: »Global CancerManagement: Towards a European Model«) predstavimprimerjavo evropskega in severnoameri{kega modela teorganizacije. Pred kratkim sem kot gostujo~i profesor dalj{i~as bival v Franciji, kar mi je omogo~ilo vpogled v evropskoorganizacijo dela.Menim, da obstaja nekaj klju~nih na~el, ki so tesnopovezana z nudenjem optimalnega zdravljenja raka. Tana~ela so:1. Ve~ina bolnikov z ozdravljivimi oblikami raka naj bonapotenih na zdravljenje v celostni onkolo{ki center.Optimalno zdravljenje ve~ine rakov zahtevamultidisciplinarno zdravljenje, ki vklju~uje kirurgijo,radioterapijo in sistemsko zdravljenje, poleg tega pa {epodporo s strani slikovne diagnostike, patologije terpsihosocialnih storitev. Zdravljenja, ki omogo~ajooptimalen izid, so postala zelo zapletena in tako jeoptimalno oskrbo mo`no nuditi le v celostnemonkolo{kem centru, kjer so zastopane vse stroke in kjerje za vsakega posameznega bolnika omogo~enona~rtovanje zdravljenja na multidisciplinarnih konzilijih.Dostopne so raziskave, ki ka`ejo, da je pre`ivetjebolnikov oz. bolnic z rakom dojke, testisov ali jaj~nikov,ki so bili oskrbljeni v celostnem onkolo{kem centru,znatno bolj{e od pre`ivetjatistih, ki so bili zdravljeni vlokalnih bolni{nicah (Harding insod., 1993; Junior in sod., 1994;Gillis in Hole, 1996). To nepomeni, da mora biti celotnozdravljenje opravljeno znotrajtak{nega centra (nekateri bolnikilahko `ivijo dale~ stran), vendarje za~etno na~rtovanjezdravljenja ter strokovnosvetovanje s strani centraizredno pomembno.2. Za izvajanje vsakega na~ina zdravljenja je nujnospecialisti~no usposabljanje. Optimalno zdravljenja rakaje danes zapleten proces in se hitro spreminja, ne gledena to, ali gre npr. za kirur{ko zdravljenje, katereganamen je dobra lokalna kontrola pri bolnikih skolorektalnim rakom, optimalno frakcionirano obsevanjepri bolnikih z rakom glave in vratu ali kemoterapijo priraku jaj~nikov. Sprotno spremljanje tak{nega hitregarazvoja ter zanesljiva in varna uporaba vedno novihzdravljenj je izven meja zmo`nosti posameznegaspecialista, pa naj bo to kirurg, internist ali kdo drug.Optimalno zdravljenje zagotavljajo samo ustreznispecialisti za posamezni na~in zdravljenja, njihovosodelovanje pa bolnikom zagotavlja multidisciplinarnozdravljenje. V ve~jih onkolo{kih centrih je primerenmodel {e dodatna usmeritev posameznih specialistov –tako se na primer ena skupina onkologov omeji nazdravljenje levkemije in limfomov, druga na zdravljenjeraka dojke ter ginekolo{kih tumorjev, tretja na tumorjeprebavil itd. Obstaja veliko {tevilo dokazov, ki potrjujejo,da znanje in izku{nje vodijo v bolj{e rezultate (Sainsburyin sod., 1995; Hillner in sod., 2000). V Veliki Britaniji sose s to problematiko spopadli na bole~ na~in: njihovestatistike, povezane z rakom, so med najslab{imi vEvropi, kar je v dolo~eni meri posledica dejstva, da nisoustanavljali onkolo{kih centrov, ter tega, da nisoizobrazili internistov onkologov pa tudi drugihspecialistov za rakave bolezni. Veliko bolnikov, ki so jihzdravili preobremenjeni radiologi ter splo{ni kirurgi, nibilo dele`nih optimalne sistemske dopolnilne terapije, zakatero je dokazano, da izbolj{a pre`ivetje. Ta zaostanekposku{ajo v Angliji sedaj nadoknaditi s pomo~jo nujnih{olanj in izobra`evanj ter z zaposlovanjem internistovonkologov.3. Zdravljenje raka naj poteka v okolju, kjer poteka tudiraziskovalno in pedago{ko delo. Zdravljenje raka se zelohitro spreminja in dopolnjuje. Z novimi dognanji vmolekularni medicini ter dostopnostjo biolo{kih agensov,ki delujejo na molekularne tar~e v rakavi celici, se bo taproces le {e dodatno pospe{il. Za veliko razli~nihzdravljenj je bilo dokazano, da so uspe{na le takrat, koso bile opravljene ve~je klini~ne raziskave, obstajajo patudi dokazi, ki ka`ejo, da imajo bolniki, zdravljeni vokviru tak{nih {tudij, bolj{e pre`ivetje kot tisti, ki sozdravljeni standardno (Davis in sod., 1985; Karjalainenin sod., 1989). Na celostnem onkolo{kem centruobstajajo torej bolj{e mo`nosti zdravljenja, ker so ticentri vklju~eni tako v raziskave na predklini~ni ravni kotv velike medinstitucionalne klini~ne raziskave, kakr{neso npr. raziskave EORTC. Zelo pomembna so tudi rednaizobra`evanja vseh zaposlenih s strani doma~ihstrokovnjakov in gostujo~ih predavateljev ter razprave oposameznih bolnikih, ki temeljijo na najnovej{ihizsledkih, podkrepljenih z dejstvi. Oboje skupajvzpostavlja vzdu{je, ki omogo~a izbiro najbolj{egana~ina zdravljenja bolnikov.V primeru Onkolo{kega in{tituta v Ljubljani, ki sem ga imelprilo`nost obiskati prej{nje leto, bi zgornja na~ela pomenilanekako naslednje:Primerno bi bilo, ~e bi Slovenija posku{ala {e naprejizbolj{evati zdravljenje svojih bolnikov z rakom, in sicertako, da bi hkrati vzpodbujala in pove~evala napotitvebolnikov na Onkolo{ki in{titut, predvsem zaradi mnenja onajprimernej{em prvem zdravljenju. Onkolo{ki in{titut najbi podpiral razvoj razli~nih onkolo{kih specialnosti.Razli~ne na~ine zdravljenja (kirurgija, radiologija, sistemskozdravljenje - kemoterapija) naj izvajajo specialisti,usmerjeno izobra`eni za posamezno podo~je. Še posebejvelja to za zdravljenje s kemoterapijo, ki naj bi ga izvajalodobro izu~eno osebje na posebej opremljenih enotah, vprimeru bolni{ni~nega zdravljenja na oddelkih internisti~neonkologije. Zelo velikega pomena pa so tudimultidisciplinarni konziliji, kjer se predstavi vsak posameznibolnik in potek njegove bolezni ter na podlagi tega predlaganadaljnje zdravljenje. Upam, da bodo ti pogledi v pomo~. Veselim se naslednjegaobiska v prelepi Sloveniji ter prilo`nosti, da se o tehpomembnih problemih pogovorim z vsemi, ki se v Slovenijiukvarjajo z organizacijo na podro~ju onkologije.Lep pozdrav,Ian Tannock MD, PhD,Daniel E Bergsagel Professor of Medical Oncology,Princess Margaret Hospital and University of Toronto,Toronto, CanadaPrevedla: Tanja ^ufer■ONKOLOGIJA / uvodnik53

Celostni onkološki center : pismo prof. dr. Iana Tannocka z Univerze v Torontu

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=10813&dn=

Celostni onkološki center : pismo prof. dr. Iana Tannocka z Univerze v Torontu

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations