Brecelj, Erik

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

PoSLEDICE Po KIRURŠKEM ZDRAVLJENJURAKAVE BOLEZNIErik Breceljonkološki inštitut Ljublj anaPoleg same ponovitve bolezni lahko pozne posledice kirurškega zdravljenjazelo vplivajo na kvaliteto Življenja onkoloških bolnikov, vendar pa večinoma neogroŽĄo življenja bolj kot sama bolezen. Ker se večina kirurških bolnikov zrakom danes zdravi kombinirano z kemo inlali radioterapijo, ne govorimo le opoznih posledicah kirurškega zdravljenja, temveč so tudi posledice "kombini_rane(.Kirurški posegi v onkologijĺ so diagnostični, paliativni in kurativni. Diagnostičnĺposegi so kar najmanj invazivni, potrebni so le za postavitev diagnoze in zatonavadno ne puščajo trajnih posledic. Paliativni posegi so čim manj škodljivi zabolnika, saj mu želimo z njimi le ublaŽiti teŽave in zato navadno niso radikalni.S kurabilnimi posegi skušamo pozdraviti lokoregionalno bolezen. Kirurškozdravljenje raka mora biti dovolj radikalno in obseŽno, da se bolezen ne biponovila, hkrati pa mora bolniku pustiti čim manj posledic zdravljenja. Tudi zuporabo kombiniranega zdravljenja teŽĺmo k konzervirajočim in čim manjmutilantnĺm posegom. Zlasti pri lokalno napredovalih tumorjih bolnike Že pre-doperativno zdravimo s kemo inlaĺi radioterapijo, kar včasih omogočaodstranitev tudi prej i noperabi I n ih tumorjev.osnove onkološke kirurgije so bile postavljene v začetku prejšnjega stoletja.Na osnovi razvoja medicinske tehnologije in znanstvenih dognanj so posegipostajali po eni strani manj mutilantni, po drugi strani pa tudi bolj obseŽni. Lepprĺmer prvega je kirurgija karcinoma dojke, ki je pred desetletji obsegalaodstranitev dojke in prsne mišice z disekcijo pazdušnih bezgavk. Danes pri|okalno omejenih tumorjih lahko zadošča Že tumorektomija z biopsijovarovalne bezgavke. Posledice prve in druge operacije so neprimerljive. podrugi strani pa postaja kirurgija bolj radikalna in obsežna' Na primer pri peri-tonealno razširjenem kolorektalnem ali ovarijskem karcinomu lahko opravimoobseŽno resekcijo peritoneja z metastazami, takšna bolezen je do predkratkim veljala za neoperabilno. Tako obseŽna operacija lahko podaljšapreŽivetje, vendar pa pušča tudi več posledic zdravljenja.Zadnja leta dobiva svoje mesto v onkološki kirurgiji tudi mĺnimalno invazivnaendoskopska kirurgija. Včasih je prevladovalo mnenje, da zanjo ni prostora vonkološkĺ kirurgiji zaradi vprašljive radikalnosti operacije. Danes mnoge študi-je dokazujejo, da je v rokah izkušenega kirurga tudi endoskopska kirurgijadovolj varna za bolnika, hkrati pa je manj agresivna in mutilantna.1BLep primer razvĄakirurgije in kombiniranega zdravljenja je onkološko zdravljen-je mezenhimskih tumorjev okončin. operativni posegi zaradi raka na okon-činah so lahko klasične amputacije s poznanimi funkcionalnimi izpadi. Večkratpa pride v poštev, tudi zaradi kombiniranega zdravljenja, odstranitev tumorjaz okolnim tkivom in ohranitev uda. Slednje je odvisno predvsem od moŽnostiohranitve velikih Žil in glavnih motoričnih Živcev, oziroma vsaj enega Živca'Obseg operacije in posledice so odvisne tudi od prizadetosti sklepov. Zelopomembna za funkcionalnost uda je pri resekciji tumorjev na okončinah samarekonstrukcija, ki je prilagojena vsakemu bolniku posebej.Veliko skupino onkoloških operacij predstavljajo tako imenovane limfadenek-tomije. Najpogostejše so pazdušne limfadenektomije, predvsem zaradioperacij raka dojke, manj pogoste pa limfadenektomije ingvinalnih in vratnihbezgavk ter retroperitonealne disekcije. Pri teh operacijah navadno ohranimomišice, večje Žile in motorične Živce razen, če lih je potrebno Žrtvovati zaradiradikalnosti operacije. Posledice limfadenektomije na udih so edemi okončin,motnje senzibilitete, motnje gibljivosti in bolečine' Težave so lahko kronične inza bolnika zelo moteče in omejujoče, poslabša jih tudi łibroza'Kirurški posegi v predelu glave in vratu zahtevajo dobro poznavanje anatomi-je zaradi prehoda možganskih živcev. Bolniki so še posebej občutljivi' kerposegi v tem delu poleg funkcionalnih posledic tudi spremenijo videz bolnika.Zelo pomembne so poškodbe motoričnih Živcev. Poškodbe npr' facialnegaŽivca povzročajo parezo obraznih mišic, poškodbe akcesornega Živca paohromelost trapezoidne mišice, kar ima za posledico ovirano abdukcijo vramenskem sklepu in vidno atrofijo te mišice. Tudi pri nevrokirurških posegihlahko pride do izpada moŽganskih Živcev. Največkrat so novo odkriti malignitumorji v možganih metastaze, zato le redkokdaj pride v poštev kirurškozdravljenje z metastazektomijo. Večino onkoloških nevrokirurških posegovopravijo zaradi primarnih moŽganskih tumorjev. Po takšnih operacijah so|ahko bolniki popolnoma brez nevroloških izpadov, lahko pa so tudi zelo hudi'Motorične izpade pričakujemo pri posegu v predelu malih možganov inmotoričnih predelov skorje oziroma možganskih poti.Operacije zaradi raka grla so posebej mutilantne zaradi hudih poslediclaringektomije.Trajne poškodbe povratnega Živca in posledična hripavost zaradi parezeglasilke pri operaciji ščitnice so danes zelo redke. V celoti lahko ocenjujemokvaliteto Življenja bolnikov po posegih v predelu glave in vratu po motoričnihizpadih, motnjah govora, poŽiranja, okusa in vonja in oceni bolečine'Pri operacijah v predelu prsnega koša imajo lahko bolniki teżave zaradimotene gibljivosti prsnega koŠa in posledično motenega dihanja. Resekcijepljuč zaradi karcinoma pustijo dolgoročne posledice zaradi zmanjšanegavolumna pljuč in pljučne kapacitete. Včasih pride do poškodbe freničnegaŽivca in motenj gibljivosti prepone. Po kirurških posegih v predelu prsnegakoša je pogosto prisotna kronična bolečina.Bolniki s posegi na prebavnem traku so dolgoročno ogroŽeni zaradi pre-hrambnega deÍicita. V takih primerih lahko močno shujšajo in splošno19propadajo' zato je po operaciji zelo pomembna pravilna prehrana. Tudi več letpo abdominalni operaciji lahko pride do hudih zapletov, ki zahtevajo urgentenposeg, na primer zaradi zarastlin ali stenoz.Pri operativnih posegih na poŽiralniku, Želodcu, trebušni slinavki in jetrih soŽal' bolj kot pozne posledice zdravljenja, v ospredju slabi rezultati zdravljenja,saj je smńnost bolnikov Že prvo leto po operaciji velika. Po resekcijah v zgor-njem abdomenu imajo lahko bolniki teŽave zaradi hujšanja, motenj prebave zbruhanjem, driskami alĺ obstipacijo. Pogoste so kronične bolečine.Pri rekonstrukcijah po operaciji raka poŽiralnika so lahko težave zaradi zožitevna anastomozi, kar je moŽno tudi pri holedohojejunalnih anastomozah prikirurgiji hepatobiliarnega sistema.obseŽna resekcija tankega črevesa povzroči "sindrom kratkega črevesa" zizpadom resorbcije hranil, vitaminov in elektrolitov in driskami po zauŽitjuhrane. Pri takih bolnikih je potrebna trajna parenteralna prehrana. Tudi priizpeljavi stome na tankem črevesu imajo lahko bolniki velike teŽave zaradiizgube tekočin, elektrolitov in hranil in nege stome zaradi draženja koŽe.Takšnih teŽav pri stomah na širokem črevesju večinoma n|. Pomembno je, dase bolnik čimpĘ po operaciji sam nauči stomalne nege, prav pa je tudi, da soo tem poučeni njegovi svojci. TeŽave, ki nastopijo kasneje, so lahko zaradiparastomalnih kil, stenoze na izhodu črevesja in prolapsa stome. Zdravljenjeje kirurško.Nasprotno pri operativnih posegih na širokem črevesu kljub totalni kolektomi-ji bolniki večinoma nimajo večjih težav. Pri operacijah danke pa pogostonastopijo teŽave zaradi uhajanja ali zastoja urina, obstipacije, drisk in inkonti-nence. Do teh težav lahko pride tudi pri operaciji prostate, muhurja in gineko-loških operacĺjah. Posledice kirurških posegov v medenici so zelo odvisne odkirurške tehnike. Posebno izrazile so teŽave pri izpraznitvah medeničnihorganov. Pri takem bolniku je potrebno izpeljati trajno stomo za odvajanjeurina in blata, zato so posledice takšne operacije lahko hude.Poleg omenjenih težav pride pri operacijah v medenici in retroperitonejupogosto do motenj spolnih funkcij, kar pogosto zanemarjamo. Gre za motnjeimpotence, erekcije, ejakulacije in pri ženskah za boleče spolne odnose, kar jeseveda zlasti pomembno pri mlajših bolnikih. Vzroki so lahko organski inlalipsihogeni. Organski vzroki so lahko nevrogeni, vaskularni ali hormonske na-rave. Pogosto je vzrok težav poškodba Živcev v medenici' zalo je zelopomembna ohranitvena kirurška tehnika.Posegi v retroperitoneju so večkrat zahtevni, posledice pa ne tako izrazite,čeprav imajo bolniki pogosto kronične bolečine.Trajne posledice kirurškega zdravljenja v onkologiji so pogoste, zato jepomembno, da bolnikom, poleg spremljanja osnovne bolezni, nudimo tudiustrezno tovrstno pomoč. Posledic je manj, če je po operaciji izpeljanakvalitetna rehabilitacija' Prav je, da se ukvarjamo z ocenjevanjem uspešnostizdravljenja, kot je na primer ocenjevanje preŽivetja, vendar pa ne smemo po-20zabiti na kvaliteto življenja onkoloških bolnikov. Poleg ozdravitve mora biti našcilj tudi čimprejšnja in čim manj motena Vrnitev onkološkega bolnika v svojeokolje.Viľi ĺn liteľatuľa'l . Smrkolj V. Kirurgija. Liubljana: Sledi 1995.2. Townsend CM: Sabiston textbook of surgery: the biological basis oÍ modern surgicalpractice, 16th ed. Philadelphia: Saunders 2001 .21

Posledice po kirurškem zdravljenju rakave bolezni

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12046&dn=

Posledice po kirurškem zdravljenju rakave bolezni

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations