Kadivec, Maksimiljan

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

DIAGNoSTIčNE MoŽNoSTI v SLoVENIJIMaksimiljan Kadiveconkološki inštitut Ljublj anaPomembniizrazi:DlcoM 3 Íormat (računalniški jezik' ki se uporablja za delo v radiologiji)PACS (picture archiving communication system - sistem arhiviranja in izmen-jave slikovnega materiala)RlS (radiological information system - radiološki informacijksi sistem)HlS (hospital information system - bolnišnični informacijski sistem)HL7 protokol (računalniški program za povezavo različnih informacijskih si-stemov)CR (computed radiography)- fosforjeve ploščeDR (d irect radiography)-d i rektna radiograf ijaK (oznaka za število pikslov iz katerih je sestavljena slika na monitorju: 1K -slika sestavljena iz 1 miljona pikslov, 5K - 5 miljonov pikslov)MR (magnetna resonanca)CT (računalniška tomograÍija)UZ (ultrazvok)PET cT (pozitronska emisijska tomografija in računalniška tomografija v eniaparaturi)FDG (18F fluorodeoksiglukoza - radiofarmak za PET - CT)IzvlečekEna izmed teŽav radiologije v Sloveniji je pomankanje radiologov, kar bi lahkorešili s posodobitvijo - digitalizacijo radioloških oddelkov. S pomočjo teleme-dicine in ustreznim nagrajevanjem zdravstvenih delavcev bi zapolnili vrzel inskrajšali čakalne vrste. Čakalne dobe za zahtevnejše preiskave (CT, MR, UZ)na ol niso kritične, če jih primerjamo z osta|imi bolnišnicami v Sloveniji, kjer sočakalne dobe tako dolge, da se postavlja vprašanje o smiselnosti preiskav.UvodSlikanje v medicini (radiologija) je zelo pomembna veja sodobne medicine, kise je v zadniih desetletjih eksplozivno razvijala.Za uspešno zdravljenje je potrebna dobra in moderna slikovna diagnostika -tako radiologija kot tudi nuklearna medicina. lntervencijske metode v radi-36ologiji (punkcija, drenaŽa, ablacija itd.) so odvisne od dobrih diagnostičnihpodatkov.Dĺgĺtalno oddelek za ľadĺologĺjoZa tak način dela morajo biti vse aparature popolnoma digitalne s tako imen-ovanimi izhodi v DlcoM 3 formatu (računalniški jezik' ki se uporablja za delov radiologiji). Vsa komunikacija se izvĄav opisanem računalniŠkem formatu, vkaterem se shranjujejo digitalne slike v radiologiji. Te se shranjujejo in izmen-javajo v digitalnem slikovnem arhivu PACS -u (picture archiving communica-tion system). Sestavljen je iz serverja s trdimi diski (hitro dosegljiv arhiv) in izserverja s trakovi (odmaknjen arhiv). Dnevno se naredi zaščitna verzija vne-senih podatkov na trakovih (slike, izvidi, dokumentacija), ki se jo ob koncudela shrani v ognjevarno omaro v drugi, oddaljeni stavbi, drugje kot so apara-ture. Ves sistem usmerja radiološki informacijski sistem ozĺroma RlS (radio-logical information system). S HL7 protokolom je RlS povezan z bolnišničniminformacijskim sistemom oziroma HIS - om (hospital information system) (1).Poznamo dve vrsti digitalizacije v radiologiji:1'CR - (computised radiography) - fosforjeve plośče (film je nadomeščen sfosÍorjevo ploščo )' Po obsevan ju z ionizirĄočimi Žarki se spremeni struktu-ra fosforja, ki jo z ultravijolično svetlobo odčita posebna aparatura -digital-izator)' Ta sistem je cenejši in ga lahko izvaja vsak radiološki oddelek, ne dabi zamenjal analogne rentgenske aparature.2. DR (direct radiography) - direktna radiografija (detektor iz cezijevega jodidaali selena)' Rentgenski Žarki se direktno pretvorijo v električni impulz (selen)'ali pa preko svetlobnega efekta (cezijev jodid). Ta sistem je drażji, je pa boljšizaradi manjše ekspozicijske doze.Potek dela:V "digitalni bolnišnici" lahko klinik naroči bolnika na preiskavo elektronsko zračunalnika v ambulanti oziroma na oddelku. Pri tem bo sistem avtomatskozaznal število preiskav, ki bodo naročene. Sistem bo glede na to sam rezervi-ral čas, ki je potreben za preiskavo oziroma več preiskav. Ko se bo bližal časpreiskave, bo RIS priklical iz PACS -a vse dotedanje preiskave, shranjeneposnetke. Tako bo imel radiolog v trenutku, ko bo bolnik v preiskovalni sobi,na delovni postaji vse dotedanje podatke - posnetke o predhodnih preiskavahna "klik". To je tudi najpomembnejša prednost dela v digitalnem radiološkemoddelku - vsi podatki skupaj s slikami morajo biti dosegljivi v trenutku. Kon-čana preiskava se avtomatsko shrani v PACS -u, od koder radiolog pokličeposnetke preiskave za pisanje izvida na izvidno postajo (reporting station), kiso sestavljene iz monitorja RIS sistema in dveh visokoresolucijskih medicin-skih monitorjev različne ločljivosti, odvisno kakšne preiskave na njih radiologodčitava (npr. CT' MR' UZ' angiografije = monitor ločljivosti 1K oz.2K, skelet,pljuča = 3K, mamografija = 5K -2000x2500 pixlov).37Zahtevnejše obdelave slik radiolog obdela na delovni postaji (work station).Radiolog diktira izvide trenutno na trdi disk v RlS, tako da prenašanje kaset niveč potrebno. Sodobni digitalni oddelki imajo tudi sistem diktiranja direktno vračunalnik, ki bo prepoznal besede in izpisal besedilo na ekranu (slovenskivoice recognition).Čakalne dobeV Torinu v ltaliji je zaposlenih 400 radiologov na 1 000 000 prebivalcev, med-tem ko je pri nas v celi Sloveniji zaposlenih 137 radiologov na 2 000 000 pre-bivalcev.Radiologi v Sloveniji izgorevajo zaradi obremenitev, posebno ob uvajanju no-vih aparatur. Poleg tega je radiologija specializacija, ki je povezana zionizira-jočim sevanjem, za to pa je potrebna usmerjena izobrazba in kontrola dela.Število radioloških oddelkov v Sloveniji je 13, število CT aparatur 15, MR apa-ratur 7, kar je pod evropskim povprečjem. Čakalne dobe so zato dolge, na MRtudi več kot 1 leto, kar v medicini nima smĺsla.Cakalne dobe:na onkološkem inštitutu za onkološke bolnike so 3 tedne zaCT, 5 tednov za MR, 3 mesece zaUZ, in 7 dni PET cT (preiskava je v začetni,zagonski fazi). Nujne preiskave naredimo takoj.Za izboljšanje dela in zmanjšanje čakalnih dob ob pomankanju radiologov -kar bo trajalo še kar nekaj časa - priporočam postavitev normativov (številoizvidov oz. preiskav, ki jih mora narediti radiolog dnevno)' Ena od rešitev jeplačilo po opravljenih storitvah in dobra organizacija dela. Če opravi radiologdnevno več preiskav, bi moral dobitĺ plačilo po dejansko opravljenih storitvah'Trenutno ni nobene razlike v nagrajevanju zdravnikov, zazdravnikaje pomem-bno le, da je spĘet na delovno mesto za nedoločen čas. Postavitev norma-tivov v zdravstvu oziroma20 -30 % gibljivost višine plačila glede na opravljenodelo' je rešitev, ki je potrebna v slovenskem zdravstvu.Treba bi bilo spremeniti zakon o zaposlovanju in upokojitvah, ker je po sedajveljavnem zakonu nemogoče načrtovati zaposlitev novih specializantov. Mladizdravniki bi morali začeti specializacijo, preden gre staĘši specialist na odd-elku v pokoj' ne pa takrat, ko je ta Že upokojen. Nastala kadrovska stiska serešuje napogosteje s "krajo" specialista v drugi ustanovi. Treba bi bilo odobrĺ-ti več specĺalizacij iz radiologije in spremeniti delavnik zdravstvenih delavcev'Radiologov v Sloveniji je premalo, vendar pa kljub temu, na naše začudenje,Zdravniška zbornica ne razpiše dovolj specializacijiz radiologije.ob primernejšem nagrajevanju radiologov oz. zdravnikov in spremembidelovnega časa bi zvišali kvaliteto dela in zmanjšali stres na delovnem mestu'Trenutna pomembna rešitev pomankanja radiologov v Sloveniji pa je čimprejšnja digitalizacija radioloških oddelkov po Sloveniji, izgradnji radiološkegaportala (dostopa do vseh PACS sistemov v Sloveniji), oziroma ĺzgradnja cen-tralnega enotnega PACS sistema za Vse prebivalce Slovenije (zmanjšanje38ponavljanja preiskav, moŽno neposredno naročanje na preiskave Že prizdravnikih družinske medicine)'V primerih, ko radiologi ne delajo preiskave ob bolniku, bi lahko s pomočjotelemedicine odčitovali slike na svojem domu, lahko tudi za druge bolnišniceoziroma ustanove. Na Oddelku za radiologijo Ol imamo organizirano pripravl-jenost preko interneta - zdravnik odčituje urgentne slike doma' na prenosnemračunalniku visoke kvalitete, z neposredno povezavo v RlS sistem oddelka.V drŽavnem programu za presejanje za raka dojk - DORA, imamo namenizpeljati dvojno odčitavanje mamogramov kot tudi izvedbo 'konsenzsus' kon-ference s pomočjo telemedicine. Postavili bomo centralni PACS sistem zaarhiviranje presejalnih mamografskih slik, iz katerega bodo odčitovalci izrazličnih krajev Slovenije dobivali slike na svoje delovne postaje doma ali nadelovnem mestu, izvide pa bodo pošiljali v računalniški sistem DORA.ob neskladju izvidov oziroma ob pozitivnem izvidu bomo pregledali mamo-grame na telekonferenci - poleg dveh odčitovalcev Še nadzorni radiolog (trijeřadiologi), ki se bodo odločili ali gre ženska na nadaljno diagnostično obdela-vo (povéčavo, kompresijo, ultrazvok, punkcijo pod UZ, punkcijo pod rtg) ali pase żensko vrne v presejanje, kjer bo čez dve leti ponovno dobila vabilo namamografijo' Konferenca bo potekala v Živo s sliko in internetnim telefonom.Kolegom iz drugih krajev v sloveniji se ne bo treba voziti v Ljubljano, konfer-encďlahko izpeljemo v večernih urah, ob bolezni lahko nadomestimo odčito-valcazodčitovalcem iz katerega koli dela Slovenije.Viri ĺn liteľatuľa1. Adrian M.K. Thomas, Arpan K. Banerjee and uwe Busch. Digital lmaging 2o05i 253-330.2. Kadivec M. Digitalizacija v radiologiii. Estrategies central and Eastern Europe 2005:Vol 2, No 1.3. Perry N et all. European guidelines for quality assurance in breast cancer screeningand diagnosis 2006. (Fourth Edition).39

Diagnostične možnosti v Sloveniji

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=11753&dn=

Diagnostične možnosti v Sloveniji

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations