Bešić, Nikola

Digital repository of Slovenian research organizations

KAJ JE POVZROCILA JEDRSKA NESRECA VčBnľoľrr,uNikola Bešióonkološki inštitut LjubljanaJedrska elektrarna Černobil leŽi v Ukrajini in je blizu tromeje z Belorusijo inRusijo' Do eksplozije enega od jedrskih reaktorjev elektrarne v Černobilu jeprišlo 26. aprila leta 1986. V naslednjih desetih dneh se je v atmosfero spros-tilo več kot 1019 Bq različnih radioizotopov' Predvidevajo, da so se radioĺzo-topi sproščali v ozračje občasno. Na obseg kontaminacije določenegapodročja so vplivali smer vetra in drug| meteorološkĺ pogoji' med drugim, kjeje deŽevalo iz oblakov, v katerih je bil radioaktivni material, od relieÍa, nakaterega so padle te padavine, in od načina odtekanja voda, v katerih je bilradioaktivni material. V prvih desetih dneh po eksploziji reaktorja so vetrovivečinoma pihali proti Severu ali proti jugu. Radioaktivne padavine so padle nacelo področje Belorusije (zizjemo okroŽja Vitebsk), velik del Ukrajine, majhendel Rusije in na nekatere dele Skandinavije. V "koktejlu" radioizotopov, ki se jesprostil ob jedrski nesreči v Cernobilu, 1e 137Cs najpomembnejši vir dolgotra-jnega sevanja, saj ima razpolovni čas pribliŽno 30 let.V Ukrajini, Belorusiji in Rusiji so mobilizirali pribliŽno 600.000 likvidatorjev, to jeljudl' kl so sodelovali pri čiŠčenju kontaminiranega področja s polmerom 30km okoli reaktorja in prekritju reaktorja s sarkofagom. Med likvidatorji je bilo120'000 Belorusov, od tega 5.500 Žensk. Ker je primanjkovalo opreme za mer-jenje radioaktivnosti, ni znano, kakšno dozo obsevanja so prejeli posameznilĺkvidatorji. Po podatkih Beloruskega regĺstra raka je incidenca raka večja priIikvidatorjih kot pri ostalih prebivalcih Belorusije. lncidenca je pogostejŠa priraku debelega črevesa (9,4% proli 3'6%),ledvic (8% proti 6'5%)' sečnegamehurja (6'5% proti 3,8o/o), ščitnice in raku pljuč. Tisti likvidatorji, kiŽivĺjo napodročjih s sevanjem, večjim od 555 kBq/m2 zaradi prisotnosti 137Cs, imajodvakrat večjo incidenco raka grla, sapnika, sapnic in pljuč' kot tisti, ki Živijo vpodročjih, kjer je sevanja manj kot 185 kBq/m2.s 137Cs je najbolj onesnaŽeno področje Belorusije v okroŽju Gomel, v kateremje Živelo pribliŽno 1,5 milijona prebivalcev. lz dela tega okroŽja so morali zara-di izredno velikega sevanja izseliti pribliŽno 135.000 prebivalcev. Pred jedrskonesrečo je bila v okroŽju Gomel smńnost zaradi raka manjŠa kot v preostalihdelih Belorusije. Po jedrski nesreči se je smrtnost zaradi raka v tem okroŽju vpetnajstĺh letih povečalakar za dvakrat. V letih 1990-2000 se je v okroŽjuGomel povečala incidenca raka debelega črevesa, ŠČitnice in seČnega mehur-ja, medtem ko se incidenca raka pljuč ni zmanjšala tako kot v drugih delih16Belorusije. V okroŽju Gomel sedaj bolnice zbolevajo zaradi raka dojk 15 letprej kot v okroŽju Vitebsk. Zaradi zgodnjega raka dojk so še posebnoogroŽene Ženske, ki Živijo na podeŽelju, saj so zaradi načina Življenja izpo-stavljene dvakrat večjemu sevanju kot tiste Ženske, ki Živijo v urbanem okolju.V Sloveniji so po jedrski nesreči v Černobilu leta 1996 zaznali zapribliŹno 50%opovišane vsebnosti 137cS in 9oSr v mleku in mesu, ki pa so se Že naslednjeleto zmanjšale na vrednosti pred letom 1996. Leta 1987 je prst v Murski Sobotipovprečno letno sevala 4,8 kBq/mz, v Ljubljani 25,5 kBq/mz in v Kobaridu32,2kBq/m2,leta 1997 pa v Murski Soboti 4,4kBq/mz, v Ljubljani 5,7 kBq/m2in v Kobaridu 6,5 kBq/m2. Leta 1997 je bila v Sloveniji povprečna celoletnaprejeta doza sevanja za odraslo osebo zaradi radionukleotidov v okollu samo58 mikroSv. Toda tudi sedaj je v Sloveniji še vedno prisotno povečano gamażarčenje prsti zaradi radioaktivnih padavin po nesreči v Cernobilu, ki dosega1 5 -20% naravnega ozadia.Avstri|ski viri navajajo, da je kar 2% objedrski nesreči v Cernobilu sproŠče-nega 137Cs padlo na teritorij Avstrije. Radioaktivne padavine v Avstriji so vglavnem padle na dve področji: severno območje je segalo od meje s Ceškoproti zahodu v predelu Alp in se nadaljevalo v Nemčijo na juŽno Bavarsko,medtem ko je juŽno segalo od zahodne MadŽarske, čez avstrijsko Koroškoproti severni ltaliji. Glede na to, da je vreme bilo aprilsko, kar pomeni, da sovladale zelo spremenljive vremenske razmere v tistem obdobju, so regionalnespremembe glede kontaminacije zemlje S 137cs na področju Avstrije celo vrazmerju 1;100. Na srečo je bilo najmanj radioaktivnih padavin v gosto nasel-jenih niŽinskih predelih in poljedelskih območjih. Največ radioaktivnih padavinje padlo v gorskem svetu in na predelih, poraslih z gozdom, zato so lahkogobe, gozdni sadeŽi in divjačina, ter mleko nekaterih krav, ki se pasejo navisokogorskih planinah še vedno kontaminirani s 137cs. Tirologi iz Celovcapripisujejo porast incidence raka ščitnice in večji deleŽ bolj agresivnih tumor-j"u seuuńiu 'aradi radioaktivnih padavin po jedrski nesreči v Cernobilu. Večinaavtoritet na področju povezave med sevanjem in nastanom raka pa meni, dav zahodnoevropskih drŽavah večino porasta incidence karcinoma šcitnicelahko pripišemo predvsem bolj razširjeni uporabi ultrazvoka in tankoigelneaspiracijske biopsije v diagnostiki bolezni ščitnice ter natančnejši histološkipreiskavi z operacijo odstranjenih Ščitnic. V prid temu govori večji deleŽmanjših karcinomov, še posebno tistih, ki so manjši kot 1 cm.Że već kot 50 let je znano, da je perkutano obsevanje vzrok za nastanek rakaščitnice. ob poskusu z atomsko bombo leta 1954 na Marshallovih otokih jebilo sevanju izpostavljeno 245ljudi. Skoraj 80% doze, ki so jo prejeli, je bilo naračun izotopov s kratkim razpolovnim časom, med katerimi so medicinsko šeposebno pomembni izotopi joda (131 l, 132|' 133|)' saj se aktivno kopičijo vščitnici' Pö 34 letih je imelo od teh 245 oseb kar 22%o oseb gomolje v ščitniciin kar 7Yo raka Ščitnice, kar je več kot v neobsevani populaciji iz istegaobmočja, med katerimi je imelo gomolj v Ščitnici le 1,5%o populacije, rakaščitnice pa samo 0,5% populacije.Tudi ob jedrski nesreči v Černobilu so Se V ozračje sprostile velike količine 131|17in drugih izotopov joda. Na dozo radiojoda, ki jo je dobil posarneznik, so vplivlitrije faktorji: stopnja kontaminacije z 131 l, stopnja kopičenja 131 lv ščitnici invelikost ščitnice. odzĺv zdravstvene sluŽbe ni bil ustrezen, saj ni bilo opozoril,da se ne sme uŽivati kontaminirane hrane, preparate stabilnega joda pa sozačeli profilaktično deliti šele deset dni po nesreči. Doza, ki jo je akumuliralaščitnica, je bila večja pri otrocih, Še posebno pri dojenčkih in tistih, ki so bilimlajših od petih let. otroci, ki jih niso evakuirali iz kontaminiranih področij, so85%o doze, prejete na ščitnico, dobili z mlekom, le 15%o prejete doze je šlo naračun izotopov s kratkim razpolovnim časom. ocenjujejo, da je bila pri otrocihna kontaminiranem območju povprečna dozana Ščitnico v Belorusiji 7O0 mSv,medtem ko je bila v Ukrajini in Rusiji med 100 in 200 mSv. V zahodni Evropi jebila zaradi černobilske nesreče povprečna dozapri otrocih do nekaj mSv, priodraslih pa od 5 do 1O-krat manjŠa kot pri otrocih . Za primerjavo, povprečnonaravno sevanje v Franciji je 2,4 mSv na leto.V kontaminiranih predelih Belorusije in Ukrajine je Že prej kot v štirĺh letih pojedrski nesreči prĺšlo do naraščanja incidence raka Ščitnice pri otrocih. Znanoje' da po obsevanju v več kot 90oń nastane papi|arni karcinom Ščitnice in daobsevanje ne vpliva na pogostost drugih vrst raka ščitnice. Do leta 2003 je biloregistriranih več kot 1.500 primerov raka ščitnice v populaciji dveh milijonovotrok, ki so bili ob nesreči mlajŠi kot 'l5 let. Zaradi raka ščitnice je do leta 2003umrlo prĺbliŽno 20 otrok. V Belorusiji, kije bila najbolj prizadeta,je bila inci-denca v letih 1986 do 2000 13,5 na 100.000 otrok, pred nesrečo pa je bila inci-denca manj kot 1 na 100.000 otrok.Zarazliko od odraslih bolnikov z rakomščitnice, kjer je deleŽ Žensk proti moškim pet proti ena, je deleŽ bolnikov,mlajŠ|h od 15 let glede na spol pribliŽno ena proti ena. Rak, ki je nastal zaradinesreče v Cernobilu, je bolj agresiven pri mlajŠih otrocih (kar v 49%o gre zatumorski stadij T4, /,,/o bolnikov ima oddal'jene zasevke). Pri mlajših otrocih jelatentna doba od izpostavljenosti sevanju do nastanka karcinoma krajŠa, kerso pri zelo majhnih otrocih Ščitnične celice v procesu aktivne replikacije.Ret-PTC proto-onkogen zĄema 21 eksonov na kromosomu 10q1-1 *2 in kodi*ra membranski receptor zatirozinkinazo. Ob normalnih pogojih je receptor zatirozin kinazo aktiviran le ob prisotnosti liganda v receptorju. Mutiran gen paza aktivacijo ne potrebuje liganda in tudi brez prisotnosti lĺganda aktiviratirozin kinazo, ki sproŽi vrsto mehanizmov, ki povzročijo genetsko nestabilnostin preprečijo apoptozo celice. Na pogostost prerazporeditve ret-PTC proto-onkogena vpliva geografsko podrocje, iz katerega izvirĄo bolniki, starost obdiagnozi in laboratorjiske metode za detekcijo. Pri bolnikih, ki niso bili obse-vani, je prerazporeditev ret-PTC proto-onkogena prisotna v 2,S do 35Yo. prikarcinomih, nastalih zaradi nesreče v Černobilu, je prerazporeditev ret-PTCproto-onkogena pogostejša in se pojavlja v 35-85%o. Pri otrocih z rakomŠčitn|ce iz Belorusije in Ukrajine je prišlo pogosteje do prerazporeditve ret-PTC-' ali ret-PTC3 proto-onkogena. Mutacija ret-PTC. proto-onkogena jepovezana s prisotnostjo solidne rasti tumorja na histološkem materialu, boljagresĺvnim kliničnim potekom boleznl ln se je pojavljala pogostje prvih nekajlet po jedrski nesreči. Mutacija ret-PTC' proto-onkogena je povezana z nas-18tankom klasičnega papilarnega karcinoma ščitnice, za katerega je značilenmanj agresiven potek bolezni. Ta mutacija je pogostejša pri bolnikih' ki sozboleli več kot pet let po jedrski nesreči. otroci z rakom ščitnice, ki niso biliobsevani, imajo podobno pogosto mutirani ret-PTC proto-onkogen kotodrasli bolnici iz istega geografskega in etničnega področja. Deistvo, da soprerazporeditev ret-PTC proto-onkogena našli pri papilarnem mikrokarcino-mu Ščitnice, govori v prid zgodnjega dogodka v karcinogenezi. Pri enem bol-niku z multifokalnim karcinomom imamo lahko različne mutacije ret-PTCproto-onkogena, kar je lahko dokaz, da so nastanek teh tumorjev sproŽilirazlićni dogodki'Zaključimo lahko, da je incidenca raka večja na območjih, ki so zelo kon-taminirana z radioaktivnim materialom. Na našo srečo območje srednjeEvrope po jedrski nesreči v Cernobilu ni bilo zelo kontaminirano z radioaktivn-im materialom. zaradi prepoznih in neustreznih preventivnih ukrepov spreparati stabilnega joda je po černobilski nesreči v Ukrajini, Belorusiji in Rusijiveliko otrok dobilo raka ščitnice. lzpostavljenost radioaktivnemu jodu votroštvu lahko sproŽi mutacijo ret-PTC proto-onkogena in povzroči papilarnikarcinom ščitnice. Mutacija ret-PTC. proto-onkogena je povezana z boljagresivnim kliničnim potekom bolezni.Viľi in liteľatuľa1. Okeanov AE, Sosnovskaya EY Priatkina oP 2004 A national cancer registry to assestrends after the Chernobyl accldent. Swiss Med Wkly 134:645-649.2. Schlumberger M, Pacini F. oncogenes and tumor suppressor genes. ln schlumbergerM, Pacini F (eds) Thyroid tumors. Paris: Editions Nucleon; 2003; 63-84.3. Schlumberger M, Pacini F. consequences ofthe chernobyl accident and atmospher-ic contamination by radioiodine. ln schlumberger M, Pacini F (eds) Thyroid tumors.Paris: Editions Nucleon; 2003: 27 3-292.4. Gomez Segovia l, Gallowitsch HJ, Kresnik E, Kumnig G, lgerc l, Matschnig S'stronegger wJ, Lind P 2OO4 Descriptive epidemiology of thyroid carcinoma inCarinthia, Austria: 1984-2001 . Histopathologic features and tumor classification of734 cases under elevated general iodination of table salt since 1990: population-based age-stratified analysis on thyroid carcinoma incidence. Thyroid 14:277-286.5. Bossew Ę Ditto M, Falkner T, Eberhardt H, Kienzl K, Rappelsberger U 2000Contamination of Austrian soil with caesium-137. J Enviromental Radioacivity55:1 87-1 94.6. Elisei R, Romei C, Vorontsova T, Cosci B, Veremeychik V Kuchinskaya E, Basolo ĘDemidchik EĘ Miccoli Ę Pinchera A, Pacini F 2001 RET/PTC rearrangements in thy-roid nodules: Studies in iľadiated and not irradiated, malignant and benign thyroidlesions in children and adults. J CIin Endocrinol Metab 86:3211-3216.7. http://www.sigov.si/ursjv/porocila/ang/97/anuaI/HTNUg.html and radiological safetyin Slovenia - Annual report 199719

Kaj je povzročila jedrska nesreča v Černobilu

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=11943&dn=

Kaj je povzročila jedrska nesreča v Černobilu

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations