Modic, Samo

Modic-Sočan, Sonja

Šamu, Jožef

Digital repository of Slovenian research organizations

KARCINOGENI DEJAVI\IKI - SEaIAMKARCINOGENIH SNOVISonja Modic-Sočan, Samo Modic, Jože ŠamuKljučne besede: seznam karcinogenih snovi; učinki okolja na zdravje; po_klicni rak; merila za oceno karcinogenovIzvlečekDa bi lahko ocenili pomembnost vplivov okolja na relativno incidenco speci-Íične umrljivosti in obolevnosti za rakom, smo v članku prikazali sklope vpli-VoV na zdravie, moŽne učinke okolja na zdravje, karcinogene dejavnike'merila za oceno karcinogenov in njihov seznam.Po stopnji osveščenosti o karcinogenih dejavnikih zaostajamo v SlovenijipribliŽno 20 letza razvitim svetom. Tega problema se bomo morali lotiti navseh ravneh druŽbe; posebno odgovornost pa ima zdravstvena sluŽba, pred-vsem onkologi in medicinci dela.UvodNa zdravje posameznika in skupin vplivajo spleti naštetih dejavnikov' ki jihlahko zdruŽimo v tri sklope:1. Dednost2. okolie (delovno, bivalno in naĺavno), v katerem nastopajo íizikaln!' ke-mični, blološki in dľužbeni dejavnlki (gospodarski, socialni, kulturni' poli_tični idr.)3. človekova dejavnost - vedenlski Vzorec' Življenjske navade in razvade(prehrana, telesno gibanje, kajenje, alkohol, mamila, spolno Življenje idr')Učinki naravnih in druŽbenih dejavnikov okolja se lahko kaŽejo:1. Na ljudeh (delavcih), ki so jim neposľedno izpostavljeni, kot akutni inkronični, toksični draŽeči, in alergogeni učinki ali kot pozni učinki (npr.diÍuzna pljučna Íibroza in malignomi).2. Na ľazviiaiočem se plodu pľi nosečnicah (teratogeni učinki).3. Na potomstvu naslednjih geneľacij (genetični učinki).Tudi v Sloveniji so maligne neoplazme poleg kardiovaskularnih bolezni inpoškodb najpogostnejši vzrok smrtnosti ter v močnem porastu (1' 2).opľedelítev poklicnega ĺzlĺaRaziskave po svetu każejo, da lahko 80 do 900/o malignih obolenj pripišemodejavnikom okolja in tistim, ki so povezani z načinom Življenja oziroma znavadami in razvadami. Mednje sodijo tudi karcinogeni dejavniki (Íizikalni'kemični' biološki) pri delu (3). Danes poznamo Že precejšnje število karcino-3'lgenoV V delovnem okolju' ocene deleŽa rakov, ki jih povzročajo, pa so grobein raz|ične' V veliki meri so le ugibanja. Doll in Peto (4) sta z obseŽno študijo oumrljivosti za rakom v ZDA prĺšla do sklepa, da gre na račun karcinogenoviz delovnega okolja le pribliŽno 47o vseh smrti. Po njunem mnenju so oceneznanstvenikov Nacionalnega zdravstvenega inštituta izZDA napačne; ti me-nijo' naj bi bilo v bodoče kar 23 do 380/o vseh smrti za rakom posledicapoklicne izpostavljenosti šestim karcinogenom (azbestu, arzenu, benzenu,kromu, niklju in naÍtnim derivatom) in od teh zaradi izpostavljenosti azbestukar 13 do 180/o, čemur bi bilo potrebno dodati še učinke ionizirajočih sevanjin drugih karcinogenov, ki jih pri tem izračunu niso upoštevali (4, 5).Najpogostnejši v zvezi s poklicem so raki sečnega mehurja, pljuč in obnos-nih votlin, kože, jeter, plevre in peritoneja (4, 5).Po merilih še veljavnega Samoupravnega sporazuma o seznamu poklicnihbolezni so poklicni raki samo tisti, ki jih navaja seznam (maligne neoplazmena koŽi, sečnem mehurju, dihalnem sistemu in sinusih) in ki izpolnjujejomerila ter pogoje iz tega seznama (6). Z medicinskega vidika in po opredelitviMednarodne oĺganizacije dela (lLo) je poklicni lak vsaka maligna ne-oplazma, ki je vzročna posledica izpostavljenosti fizikalnim, kemičnim alibiološkim dejavnikom pridelu (7).opľedelítev kaľcinogenovZa karcinogene pojmujemo tiste dejavnike okolja (fizikalne, kemične, bio-loške)' ki povzročijo pomemben porast relativne incidence speciÍične umrlji-vostĺ in obolevnosti za rakom v določeni populaciji, na določenem območju,v določenem času (8).Med Íizikalnimi dejavniki so Že dokaj dobro raziskana ultravijolično in ionizi-rajoča sevanja, biološki (npr. virusi) so še vprašljivł, medtem ko danes ke-mičnim posvečamo največjo pozornost zaradi velikega števila kemikalij (nasvetu se danes uporablja 70000 kemikalij, vsako leto pride v promet 600 do800 novih)(5).Snovi so lahko Že same po sebi karcinogene ali postanejo take šele popresnovni encimski aktivaciji. Ta je lahko tkivno in organsko speciÍična. Po-membna je tudi inakt|Vacija resorbiranih snovi. Končni učinek je odvisen odrazmerja med obema pÍocesoma. Na oba lahko vplivajo druge kemičnesnovi, starost, hormoni, prehrana in predvsem dednost (5, 9).Karcinogeneza je večstopenjski proces, ki se konča z ireverzibilno spre-membo dedne snovi v celici. Faze tega procesa so:- sproŽenje (iniciacija),- spodbujanje (promocija),- rast malignega tkiva (progresija).Šele progresija je klinično opazna.Kemične snovi so lahko iniciatoľji (sproŽilci) ali promotorji (spodbujevalci) alioboje hkrati. Nekatere snovi imajo kokarcinogeni učinek (so prešibke zainiciacijo ali promocijo) (5, 9).32Metode za o ćIl<t7vanie karcínogenovZa odkrivanje poklicnih karcinogenov in za oceno stopnje njihove karcino-genosti so pomembne bazične in epidemiološke raziskave.Bazične raziskave (dolgotrajni poskusi na Živalih in kratkotrajni testi na bak-terijah in celičnih kulturah) so nujne kot orientacijazanadaljnja proučevanja,vendar njihovih izsledkov ne moremo brezzadrżkov prenaŠati na človeka.Za odkrivanje povezanosti rakov z izpostavljenostjo karcinogenom na de-lovnih mestih zato uporabljajo poleg opisnĺh epidemioloških predvsem anali-tične epidemioloŠke metode (kohortne retrospektivne in prospektivne študijeter študije primerov in kontrol)' ki morajo imeti dobro izdelano metodologijo(5' 10). Pri načrtovanju teh študij in vrednotenju njihovih izsledkov je po-trebno upoštevati tudi naslednja dejstva in pogoje: dolgo latentno dobo dokliničnega pojava bolezni, sočasen vpliv socialnoekonomskega stanja inŽivljenjskih navad (tako imenovane begave spremenljivke - conÍoundingÍaktorje, ki jih je treba upoštevati in pravilno vrednotiti), veljavnost obstoječihpodatkov o vrsti, intenzivnosti in trajanju izpostavljenosti, starost ob začetkuizpostavljenosti in druge (5, 8).Za odkrivanje morebitnih karcinogenih vplivov kemikalij na delovnih mestihše pred kliničnĺm pojavom neoplazem predlagajo danes preiskave biološkihvzorcev (celic iz krvi in urina, sputuma, sperme in drugih za ugotavljanjekromosomskih anomalij, genskih mutacij in drugih sprememb v somatičnĺhin spolnih celicah)' ki jih je mogoče vrednotiti le na populacijski ravni (5' 8).Pomembni so tudi nekateri drugi podatki o absorpciji, porazdelitvi, izločanjuin presnovi karcinogenih snovi, njihovih toksičnih učinkih (imunotoksičnih,endokrinih učinkih' prekancerozah' učinkih na reprodukcijo' Íeto- in embrio-toksičnosti) (8).Merila za oceno kaľcínogenosti - seznamkaľcínogenih dejavnikovV Mednarodni agenciji za raziskavo raka v Lyonu (lnternational Agency forResearch of Cancer, IARC) so leta '1971 ustanovili mednarodno delovnoskupino strokovnjakov. Njihova naloga je' da na osnovi proučitve objavljenihrezultatov eksperimentalnih in epidemioloških raziskav ter podatkov o ek-spoziciji ocenijo moŽno karcinogenost raznih dejavnikov za človeka. Sku-pina je izdelala natančna merila za razvrščanje karcinogenov v skupine postopnji dokazanosti o karcinogenosti za Živali in ljudi ter za skupno oceno (8).Delovna skupina je razdelila dejavnike glede na skupno oceno stopnje do-kazane karcinogenosti za človeka:- Skupina 1: deiavniki, ki so karcinogeni za liudiVanjo so uvrščeni le dejavniki' za katere obstajajo zanesljivi in zadostnidokazi o karcinogenosti pri ljudeh. Vzročno povezanost med izpostavlje-nostjo in malignomom so dokazali z metodološko dobro zastavljenimi epi-demiološkimi raziskavami.33_ Skupina 2A: dejavniki, ki so veĺjetno kaľcinogeni za ljudiZajema de,javnike, za katere obstajajo pomanjkljivi dokazi o karcinogenostipri ljudeh' toda zanesljivi dokazi o karcinogenosti pri Živalih' ki so podkrep-ljeĺli tu<Ji z drugimi p<rnlembninli podatki.- Skupina 28: dejavniki, kl so Iahko karcinogeni za ljudiTo so dejavniki, za katere obstajajo nezadostni ali pomanjkljivi dokazi okarcinogenosti pri ljudeh in so tudi brez zadostnlh dokazov o karcinogenostipri Živalih. Vanjo so lahko uvrščeni tudi dejavniki, za katere ni dokazov okarcinogenosti za ljudi ali so ti neustrezni, obstajajo pa zadostni dokazi okarcinogenosti pri Živalih.- Skupina 3: dejavniki' ki iih ne mořemo ocenitl po karclnogenosti za ljudiVanjo so uvrščeni dejavniki' ki jih ni moŽno uvrstiti v nobeno drugo skupino.- Skupina 4: deiavniki, ki verjetno niso kaĺcinogeni za ljudiV to skupino so uvršěeni dejavniki' za katere obstajajo dokazi, ki kaŽejo napomanjkanje karcinogenosti za ljudi in poskusne Živali (8).Strokovnjaki pri IARC-u objavljajo izsledke v monografijah, vsako leto paizdajo tudi dopolnjen seznam karcinogenov. Seznam Mednarodne agencijeza raziskovanje raka iz Lyona iz leta 1987' ki zajema 42 monograÍij, našteva vprvi skupini dokazanih kemičnih karcinogenov 38 poklicnih ('t 7 kemikalij aliskupin kemikalij in 11 proizvodnih procesov) in 22 drugih, med katerimiprevladujejo zdravila (predvsem citostatiki; analgetične mešanice, ki vsebu-jejo fenacetin; dietilstilbestrol in konjugirani estrogeni). Seznam skupine 2Averjetnih karcinogenov za človeka vsebuje 37 kemičnih karcinogenov (odteh je 18 poklicnih in 19 drugih). Skupina 28 moŽnih karcinogenov za č,lo-veka skupno našteva 159 kemičnih dejavnikov (81 poklicnih). (Skupini 1 in2A iz seznama za leto 1987 sta v prilogi.)Seznam za leto 1993 zajema 57 monograÍij, ima Že 700 proučenih dejavni-kov; v skupino dokazanih karcinogenov med poklicnimi uvršča Že 19 posa-meznih kemikalij in mešanic kemikalij ter 13 industrijskih procesov, v sku_pino verjetnih karcinogenov pa 25 kemikalij in 4 industrijske procese (1 1).SklepZmanjševati obolevnost in umrljivost zaradi malignih obolenj je danes edenod prioritetnih ciljev SZo in razvitih drŽav.Maligne bolezni so posledica delovanja različnih dejavnikov, med katerimipredvsem kemičnim dejavnikom delovnega in bivalnega okolja prav zaradinjihove mnoŽičnosti tudi |ARC zadnjih 20 let posveča največ pozornosti.|ARC letno izda'ja dopolnjen seznam karcinogenov na osnovi proučevanja inocenjevanja objavljenih rezultatov pomembnih eksperimentalnih in epide-mioloških raziskav na tem področju, po izdelanih kriterijih za razvrščanjekarcinogenov v skupine glede na stopnjo dokazanosti o karcinogenosti zaljudi.34Seznam lahko sluŽĺ tudi posameznim drŽavam in mednarodnĺm inštitucijamza oblikovanje ustrezne politike nadzora nad temi dejavniki predvsem nadpoklicnimi (12-18).Slovenija zaostaja po stopnji osveščenosti o karcinogenih dejavnikih pri-bliŹnoza20lelza razvitim svetom. Potrebno je, da se tega problemazdrużnolotimo na vseh ravneh družbe; posebno odgovornost nosi zdravstvenasluŽba, predvsem onkologi in medicinci dela.Llteľatuľa1. Modic S. Medicina dela in onesnaŽenost delovnega in življenjskega okolja' V:Slovenija 88. Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Svet za proučevanjein varstvo okolja, Ljubljana (1989), 180-187.2. Modic S. Prioritetni problemi zdravstvenega stanja, ocena razvitosti službe medi-cine dela, prometa in športa' usmeritve (kratkoročni in dolgoročni cilji), prioritetnenaloge, nosilci in udeleŽenci izvajanja prioritetnih nalog. Seminar Spreml|an|e inproučevanje zdľavstvenega stanja delavcev, PońoroŽ, 1 3-1 5' 12' 1984' Univerzi-tetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa inšporta' Ljubljana (1984)' 25-34.3. Doll R. The epidemiology of cancer, Cancer 45 (1980), 2475-2485.4. Doll R' Peto R. The causes oÍ cancer; Quantitative estimates oÍ avoidab|e risks oÍcancer in the United States today. J Nat Cancer lnst 66 (1981), 119'l-1308.5. Primic Žakelj M, Ravnĺhar B, Pompe-Kirn V. Karcinogeniv delovnem okolju. ZdravVestn 53 (1984), 125-128.6. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni. Ur. list SFRJ' št. 38/83.7. lnternational Labour Office. Occupational cancer: Prevention and control Geneva:ILO Office, 1988.8. IARC Monographs on the evaluation of carcinogenic risks to humans. WorldHealth organization - lnternational Agency Íor Research on Cancer. suppl 7,Lyon (1987).9. Farber E. Chemical carcinogenics. N Engl J Med 305 (1981), 1379-1389.10. Schohenfeld D. Carcinogens in the workplace, Cancer 29 (1979),'144-168.11. lARc monographs on the evaluation oÍ carcinogenic risks to humans' List oÍ IARCevaluations: lnternational Agency Íor Research on Cancer, 'l993.'ĺ2. Maksimalno dopuštene koncentracije škodljivih gasova, para i aerosola u atmo-sÍeri radnih prostorija i radiliśta' JUs z.80.001. Ur list SFRJ' št. 35/71.13. Konvencija Mednarodne organizacije dela št 139 o preprečevanju in kontroli po-klicnih nevarnosti' ki iih povzročajo kancerogene substance in agensi' Ur listSFRJ - Mednarodne pogodbe, št'3/77.14. lnternational Labour ConÍerence: Recommendation 'l47 - RecommendationConcerning Prevention and Control oÍ occupational Hazards Caused by Carci_nogenic Substances and Agents. 24.06.1974.15. Konvencija št 162 in priporočilo št 172 Mednarodne organizacije dela o Varnostipri uporabi azbesta. Ur list SFRJ - Mednarodne pogodbe' št 4/89.16. Konvencija št 161 in priporočilo št 17'l Mednarodne organizacije dela o službahmedicine dela. Ur list SFRJ - Mednarodne pogodbe' št 14189.35'l 7. Konvenciia št 155 in priporočilo Mednarodne organizacije dela o varstvu pri delu,zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Ur list SFRJ - Mednarodne pogodbe,št7 /87'18. Evropska listina o okoliu in zdravju. Prva Evropska konÍerenca o okolju in zdraviu'Franklurt, /. rn 8.12.1989.Pľiloga: Seznam karcinogenih dejavnikov, ki jih je delovna skupina lARC-a leta 1987uvtstila v skupini I in 2AAgens/ industrijskiprocesGlavni potencialniindustrijski viriGlavne ugotovljenevrste malignomovSkupina 1: Dokazano kaľcinogeni za človeka1.1. Poklicni1.1'í. Kemikalije in skupine kemikalij4-aminobiÍenil izdelava barv sečni mehurarzen in aÍzenove spojine proizvodnia in uporabaarzenskih insekticidov;rudniki, taljenle bakrakoŽa, pljuča, jetraazbest rudniki, proizvodnja in pljuča, plevralni inuporaba izolacijskih peritonealni mezoteliommaterialov; ladjedelništvo;izdelava in popravilo zavorbenzen gumarska in čevljarska levkemijaindustrija; rafineriia surovenaftebenzidin proizvodnja barv sečni mehurbisklormetileter inklormetileterproizvodnja pljučakromove spojinešestvalentneproizvodnja in uporaba pl|učakromatnih pigmentov;kromove prevleke;pľoizvodnja kromovih zlitin,ner|avečega jeklakatranova smola/katran destilacija katrana, goriv,prekrivanje, asÍaltiranjekoža' grlo' pljuča' ustnavotlina, sečni mehur, ledvicemineralna olia(nepredelana, delnopredelana)predenje' strojništvo,izdelava jutekożaiperit(bis 2-kloretil) sulÍidproizvodnja pljuča2-naftilamin izdelava barv sečni mehurnikelj in njegove spoiine36čiščen|e' Žlahtnjenje niklja nos, pljučaAgens/ industrijskiprocesGlavni potencialniindustrilski viriGlavne ugotovljenevrste malignomovradon miniranje, rudarstvo pljučaoljni škriljavci oljna industriia koŽasale dimnikarstuo koźatalk, ki vsebujeazbestiÍormna vlaknaproizvodnja in uporaba pljuča, plevralni mezoteliomvinilklorid proizvodnja inpolimerizacijajetrni angiosarkom1.1'2. Proizvodni procesĺproizvodn.ja aluminija pljuča, sečni mehurproizvodnja avramina sečni mehurizdelava in popravilo obutve levkemijadestilacija premoga pliučapľoizvodn|a koksa koža, pljuča' sečni mehur,ledviceizdelava pohištva nosrudniki hematitapod zemljo (radon)pliučanahajališča železa'proizvodnja jeklapljučaizdelava izopropilnegaalkohola z močnimikislinaminosproizvodn'ja Íuksina sečni mehurindustrija kavčuka in gume levkemija, sečni mehur1.2. Druge snovi in skupine snoviaÍlatoksinianalgetične mešanice, ki vsebujejo fenacetinazatioprin (lmuran)ogorki betla s tobakomN'N_bis(2-kloroetil)-2nattilamin (klornaíazin _ Alevkon)'1,4-butandiol dimetansulfonat (Myleran)klorambucil (Levkeran)1 -(2-kloretil)-3-(4-metilcikloheksil)-1 nitrozourea (metil-CCNU)cikloÍosfamiddietilstilbestrolerionit37melÍalan (Alkeran)8-metoksipsoralen (metoksalen) in UV sevanjeMoPP (kombinirana terapija z dušikovim mustaľdom, vinkristinom, prokarbazinom inprednizonom) ter druge kombinirane kemoterapi|e, ki vsebuje|o alkilirajoče agense)estrogeni: steroidni, nesteroidni, nadomestno zdravljenje, oralna sekvenčna inkombinirana kontracepcijabrezdimni tobačni proizvodi, tobačni dimtreosulÍan2. Skupina 2A: verjetno karcinogeni za človeka2.1. Poklicniakrilonĺtril proizvodnja pliučabarve na osnovi benzidina proizvodnja sečni mehurberilij in berilijeve spo'ine raÍiniranje, prečišěevanje pl|učakadmij in kadmijevespojinetopljenje kadmija,proizvodnja baterĺj'galvanizacija, proizvodnlakadmijevih zlitinpliuča, prostata, ledvicekreozotidietilsulfatuprozvodnja pljučaza zaščito lesa koŽadimetilkarbamoil klorid proizvodnia eksperimentaĺni dokazidimetilsulÍat proizvodnja pl|učaepikĺorhidrin proizvodnja pljučaetilendibromid proizvodnja, uporaba zarazkuŽilo in topilorastlinskih smollimÍatični in krvotvornisistemetilenoksid proizvodnja, uporaba zarazkużilo in sredstvo zasterilizaciiolimfatični in krvotvornisistemÍormaldehid proizvodnia, izdelavarastlinskih smol, uporabaza dezinÍekcijskosredstvo' razkuŽilo in kotprezervativlimfatični in hematopoetičnisistem, nos, pljučapoliklorirani biÍenili proizvodnja, uporaba pri koŽa (melanom), jetraognjevarnih snoveh,plastiíikatorjih'razprševalcih pesticidoVpropilenoksid proizvodnja, izdelavapoliuretanskih smol, kotrazkuŻilo in topilo38Agens/ industrijskiprocesGlavni potencialniindustrijski viriGlavne ugotovljenevrste malignomovsilicij, kristalni rudarstvo, Vńanje tuneloV' pljučadelo v kamnolomih,topilnicah, lončarstvustirenoksid proizvodnja, uporaba zatopilotÍis(2,3-dibromopropil)ÍosÍatproizvodnja, uporaba priognjevarnih snoveh(tekstil, plastika)vinilbromid proizvodnja, uporaba vizdelavi kopolimerov inkot razkužilojetra, možgani' pljuča'krvotvorni sistem2.2. Druge snovi in skupine snoviadriamicinandrogeni (anabolni) steroidibenz(a)antracenbenz(a)pirenbikloľetilnitrozourea (BCNU)1 -(2-kloÍetil)-3-cikloheksil-nitrozourea (ccNU)cisplatindibenz(a,h)antracenN-etil- N- n itrozou rea5- metoksipsoralen4,4,-metilen bis (2-kloranilin) (MOCA)N-metil-N'-nitro-N-nitrozogvanidin (M NNG)N -metil- N- n itrozou reanitrogen mustardN -n itrozod ietilam inN -n itrozod imetilam inÍenacetinprokarbazin hidrokloridtris (1 -aziridinil) Íosfin sulÍid (tiotepa)'39

Karcinogeni dejavniki - seznam karcinogenih snovi

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=11942&dn=

Karcinogeni dejavniki - seznam karcinogenih snovi

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations