Mizerit, Metka

Pompe-Kirn, Vera

Digital repository of Slovenian research organizations

EPIDEMIoIoŠKE zNAČItNoSTI RAKA DEBELEGAČn-evEsł IN DÁNKE v SLovENIJIMetka Mizerit, Vera PomPe KirnUvodRak debelega črevesa je tretji najpogostejši rak na svetu, pÍi moškihtakoj za pljučnim in želodčnim rakom, pri ženskah pa za rakom dojk inmaterničnega vratu (1). Znaćilna je njegova razporeditev po svetu: po-gost je v raźvitih deŽelah Evrope in Severne Amerike, redek pa v Aziji inpredvsem v podsaharski Afriki (2).Slovenija se je v obdobju'l 983-87 s kumulativno incidenčno mero rakadebelega črevesa do74.leta starosti 1'25l10o pri moških in 1'03/10o priženskań uvrstila v spodnji del lestvice po izbranih podatkih, ki jih objav_ljajo registri raka po svetu. Kumulativna incidenčna mera raka dankei'zĺlloo pri moških in 1.13/100 pri ženskah pa nas uvršča v sredinosvetovne lestvice (3) (sliki 1 in 2).Danes raste incidenca v manj razvitih drŽavah (npr' v vzhodni Evropi)hitreje kot v razvitih drž.avah, ki so imele najvišjo incidenco v B0'letih (1 )'V razvitih deŽelah se incidenca obeh rakov skupaj ne spreminja ali rahloraste, pada pa umrliivost. V manj razvitih deŽelah pa rasteta tako inciden-ca kot umrljivost (4). Tudi v Sloveniji incidenca raka debelega črevesa indanke vztrájno raste' V obdobju 1961 do'l990 ie bil povprečni petletniporast kumülativne incidenčne mere ľaka debelega čreve-sa. 20,5% prilnoških in 11% pri Ženskah, raka danke pa 16,8%pri moških in 10'6%pri Ženskah.lncidenco rakov debelega črevesa in danke V svetu pogosto obravnava|oskupaj' V velikem Številu držav namreč ne razlikujejo dosl9_d.no ĺnnatánóno po priporočilih Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB) rakasigme, ki pripada debelemu črevesu, od raka rektosigmoidnega pre_nđoa, xi pripada danki. Pri nas lahko zaradi dovolj dobrih podatkovRegistra räkaza Slovenijo obravnavamo rake debelega črevesa in dankeločeno.V etiologiji imajo pomembno vlogo predvsem dejavniki povezani s pre-hrano, ki pa še vedno niso dobro raziskani. Raziskave so potekale pred-vsem v razvitem svetu, v Sloveniji jih v preteklosti ni bilo. Od leta'l 992teče analitična študija primerov s kontrolami ''Dejavniki tveganja zbole_vanja za raki debelôga črevesa in danke v Sloveniji" v epidemiološkislužbi onkološkega inštituta.V tem prispevku opisujemo tÍenutno stanje in časovne trende pojavljanjaraka debelega črevesa in danke v Sloveni|i.7Slika 'ĺ . Kumulativne incidenčne mere (0-74) raka debelega črevesa v izbranihdržavah po spolu; 1983_1987ZDA; ConnecticutFBANCIJA, Bas RhinAVSTRALIJA, NSWDANSKAV. BRIT., BirminghamJAPONSKA, MiyagičEŠxosl-., SlovaškaŠpRrullł' TarragonaMADŽARSKA, SzabolcsSLOVENIJAlNDIJA, Bombay432101234kumulativna meľa na 100Slika 2. Kumulativne incidenčne mere (0-74) raka danke v izbranih državah pospolu;1983-1987t moškiĽ ženskel moškiI ženskeFRANCIJA, Bas RhinČeŠxosl-., SlovaškaV. BRIT., BirminghamZDA, ConnecticutDANSKAAVSTRALIJA, NSWSLOVENIJAJAPONSKA, MiyagiŠpRrĺl..lR, TarŕagonaMADŽARSKA, SzabolcslNDIJA, Bombay432't01234kumulativna mera na 100IGradivo in metodeGradĺvo so objavljeni in neobjavljeni podatki Registra raka za Slovenijo'Zadnji so na voljo za leto 1990 (5).Zanesljivost teh podatkov potrjuje zadovoljivo nizek delež rakov debele-ga črevesa in danke, ki so bili registrirani Samo na osnovi zdravniškihporočil o vzroku smrti (3 do 8%), in dovolj visok delež mikroskopskopotrjenih rakov debelega črevesa in danke (88 do 93 %) (5).Register raka uporablja za šiÍriranje B. revizijo Mednarodne klasifikacijebolezni. Le ta opisuje raka debelega črevesa |n danke s šiframa 153 in154. S 4. mestom obeh šiÍer pa opisuje posamezne dele debelega čreve-sa (153.0-153.9) in danke (154.0-154.2).Pri obdelavi so v desni del debelega črevesa Všteti raki, ki so se pojavljaliod slepega črevesa do vključno vraničnega zavoja (1 53.0 in 153.1), v levidel pa tisti' ki so se pojavljali na descendentnem delu in sigmĺ (153.2 in153.3). SiÍra 153'B vključuje tiste rake, za katere lokalizacija znotraj de-belega črevesa ni znana, v šiÍro 153.9 pa štejejo raki prebavnega traktaneoznačene lokalizacije.Pri raku celotne danke s 4. mestom šiÍre lahko ločimo danko (154.1) odrektosigmoidnega prehoda (154.0) in analnega kanala (154.2).Priblĺžno enaka incidenca raka neoznačenih delov debelega črevesa vobdobju 1966 do 1990 dovoljuje primerjavo razporejanja raka znotrajdebelega črevesa po letu 1966.Epidemiološke značilnosti so prikazane z incidenčnimi merami. Uporab_ljene so standardne metode (6).Groba incidenčna mera je število novih primerov bolezni na 100.000oseb.Starostno specifična incidenčna mera pove relativno število novihprimerov v posamezni petletni starostni skupini.Kumulativna incidenčna mera do 74, leta starosti pa pove, kolikšna jeverjetnost pri novorojenčku, da bo zbolel do vključno 74' lela starosti.Navedene mere računamo za eno leto ali za več let skupaj, to sopovprečne letne mere.S kohortno analizo opazujemo trend starostno specifične incidence poposameznih rojstnih kohortah (generacijah, rojenih v različnih časov_nih obdobjih)' da bi ugotovili, ali so različne generacije različnoogrožene.IzsledkiRast incidence raka debelega črevesa in danke lahko spremljamo Že odleta 1950, odkar ju Register rakaza Slovenijo beleŽi. V primerjavi z vsemiISlika 3' Groba incidenčna mera raka debelega črevesa, danke in vseh rakov pospolu; Sloveniia, 1950-1990A: moški:1,000100'ĺ050 55 60 65 70 75 80 85 90letoB: ženske1,000100oęooboEoo'6E+ debelo črevo * danka +Vsi+debelo črevo - 6ąp1ą + vsi101050 55 60 65 70 75 80 85 90letoraki raste incidenca raka debelega črevesa in danke hitreje tako primoških kot pri Ženskah (slika 3).V letu '1 990 se je pri moških rak debelega črevesa z grobo incidenčnomero'l 6,5/100.000 uvrstil na 7. mesto med vsemi raki, rak danke pa z21,5/1 00'000 na 6. mesto. Pri ženskah je groba incidenčna mera 16,9/'l 00.000 postavila raka na debelem črevesu na 6. mesto, raka na dankipa s 17,'11100.000 na 5. mesto vseh rakov pri ženskah (5).lncidenca obeh rakov raste s starostjo. V vseh petletnih obdobjih 196 1do 1990 statako rak debelega črevesa kot danke pogostejša po 50. letuin še bolj izrazilo po 65. letu starosti pri obeh spolih. lncidenca rakadebelega črevesa je v vseh starostnih skupinah najbolj strmo naraščalav 80. letih.Analiza po rojstnih kohortah kaže poleg vpliva starosti (vsaka starostnaskupina ima višjo incidenco) tudi kohortni učinek (incidenca v posameznistarostni skupini je večja pri mlajših rojstnih kohortah). Kohortni učĺnekje pri raku debelega črevesa izrazit po 50. letu' pri raku danke pa po 55.letu starosti. V mlajŠih letih je starostno speciÍična incidenca nizka,primerov je malo in na gibanje incidence vplivajo lahko tudi naključnespremembe (sliki 4 ĺn 5).Kot kaže slika 6, incidenca raka vseh delov debelega črevesa pri obehspolih raste. Pri moških je največ raka na sigmi, pri ženskah pa je inci-denca raka sigme in ascendentnega dela v dolgoletnem povprečju ena-ka. Zenske so zbolevale za rakom ascendentnega dela v zadn,iih dvaj-setih letih 1, -krat bolj pogosto kot moški.Pri raku celotne danke je pri obeh spolih največ raka danke, raka rekto-sigmoidnega prehoda pa je S-krat (moški) oziroma 4,6-krat (ženske)manj. (slika 7).Porazdelitev raka debelega črevesa po občinah Slovenije se je v obdobju197B-B7 razlikovala od porazdelitve raka danke (7). Kot każejo Zemlje-vidi incidence raka v Sloveniji 1978_87, so bile kumulativne incidenčnemere raka debelega črevesa pri moških najvišje v osrednji Sloveniji' naGorenjskem, izstopala je tudi ce|jska občina. Pri ženskah pa je bila vi-soka kumulativna incidenčna mera v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem,najbolj pa je povprečje presegala V Logatcu, Kočevju in Gornji Radgoni.V teh občinah so bile razlike zaradi majhnega števila prebivalcev lahkonaključne. Nasploh se kaže večja obremenjenost v socialno-ekonomskobolj razvitih občinah.Kumulativne incidenčne mere raka danke so pri moških najbolj prese-gale slovensko povprečje, ki je bilo 1,781100, na Dolenjskem, Stajerskemin deloma v Zasavju. Tudi pri ženskah so bila ta socialno-ekonomskomanj razvita območja glede na slovensko povprečje 1,14h00 bolj obre-menjena.Deleži posameznih stadiiev ob diagnozi raka debelega črevesa in dankeso biliobjavljeniv poročilu Registra rakaza Slovenijo za leto 1988 in prav't1Slika 4.Sŕarostno speciŕična incidenca raka debelega črevesa po roistnih kohortahpo spolu; Slovenija, 1961-1990A: moški;ĺ0010eśeśďďď đe"ďepsś"9ôleto rojstvaB: ženske""}"","ďď"r}ś'"eô..- 30-34ł'35-39x 40-44+45-49x50-54+55-59+60-64+65-69+70-74+75-79- 30-34r 35-39+ 40-44*45-49* 50-54+55-59+60-64+65-69+7O-74+75-7912eśeśďďďleto rojstva--lslika 5. sťarosŕnoSlovenija, 1961-lspecifična990incidenca raka danke po roistnih kohortah po spolu;A: moški;9ś ď ď ď ď ď đ E' eř ď "-} s"" 9ôleto roiswaB: ženskeees}ďďď""łďďďđś"eô100oocooas-oE0)ooEooęoořoEopo.E-130-34ł-l35_39x 40-44* 45-49)+ 50-54{- 55-59+ 60-64-* 65-69+7O-74+75-79'- 30-34-|- 35-39.* 40-44*45-49)< 50-54+ 55-59+60-64+65-69+7O-74+75-799śleto rojstva13* ascendentni del+ descendentni del-|- preěni del* sigmaSlika 6. Povprečna letna incidenca raka posameznih delov debelega črevesa pospolu; Slovenija, 1 961-1 990A: moški;'15501015105oocoobocopo.=ooqoobocop.Ee ^s ^b 9o ď" e'oeô *." ď ď *oô *o""obdobjaąb^o^()9sŕqQ*ôďďďď-"'obdobjaB: ženske0-|- prečni del* descendentni del * sigma14ISlika 7. Povprečna tetna incidenca raka posameznih delov danke po spo/u; S/o_venija, 1 961 -1 990A: moški;1614'1210ooęoo(ÚoCopoc#Ąo^bsoó.9s.ď 9"ď ď ď *oô *o""21500ooęoňocoo'6cB: ženskeobdobja56b ^o Ąb 9o "b 9o"a *o.' ď ď *ô 9."* ľektosigmoidni prehod-f danka)€analni kanal-*rektosigmoidni prehod-l - danka*analni kanalobdobja15tako podatki o preživetju bolnikov. DeleŽ lokaliziranega stadija nenarašča, preŽivetje pa se le skromno izboljšuje (B)'RazpravaKot kažejo izsledki, v Sloveniji incidenca raka debelega črevesa in dankevztrajno raste. V obdobju 1961 do 1990 je bil povprečni petletni porastkumulativne incidenčne mere raka debelega črevesa 20,5% pri moških11 % pri ženskah, raka danke pa 16,8 % pri moških in 10,6 o/o pri žen-skah.Večjo ogroženost mlajšĺh rojstnih kohort bi si lahko razlagali s spremem-bo načina življenja in prehrane v Sloveniji v 60. in 70. letih. Z zamikom'l 0 do 20 let se pojavlja tudi večja incidenca raka v kohortah, ki so biletem spremembam izpostavljene bolj zgodaj v življenju.K večji incidenci bi lahko prispevala tudi izboljšana dĺagnostika, spogostejšo uporabo kolonoskopije in rektoskopije. Ker pa delež loka_liziranĺh stadijev pri obeh rakĺh in spolih v 80. letih ni naraščal, je maloverjetno, da je porast ĺncidence pri nas posledica uspešnejšega zgod-njega odkrivanja.Višjo incidenco raka levega dela debelega črevesa opaŽajo v deŽelah zvisoko incidenco raka debelega črevesa, višjo incidenco desnega delapa v deŽelah z nizko incidenco raka debelega črevesa (4,9). Slovenija seznačilnemu razmerju raka debelega črevesa v prid levega dela, ki gaopazujejo v razvitih deŽelah, ne more pridružiti.Domneva'|o, da so razlogi različne incidence raka debelega črevesa indanke po svetu V različnem načinu življenja. Analitične študije so najboljpoudarile vlogo prehrane.Tveganje zbolevanja za rakom debelega črevesa verjetno poveča prehra-na, ki vsebuje več mesa, maščob, beljakovin (4) in je energetsko bogata(10). Zaščitno vlogo pa naj bi imele žitarice in zelenjava, ki vsebujejovlaknine, in vitamin D oz. kalcij (4). Rezultati analitičnih študij niso pov-sem enotni, ker so močno odvisni od metodologije (način zbiranja po-datkov o vrsti in količini hrane z vpraŠalnikom oz. merjenjem). Težkonamreč ločimo učinke mesa, maščob, beljakovin in količine energije, sajjih živila vsebujejo skupaj. Vendar na naštete pozitivne in negativne de-javnike tveganja kaŽe večina analitičnih študij, tako kohortnih kot študijprimerov s kontrolami (4).Maščobe v prehrani naj bi povečale tvorbo maščobnih kislin in izločanježolčnih kislin v debelo črevo, te pa naj bi bile promotorji karcinogeneze (4).Štuoĺ|e ne dajejo enotnih rezultatov o učińku holeóistektomije (ł)' odmaščobnih kislin najbolj obtožujejo linolensko kislino, kije polinenasičenamaščobna kislina in predstopnja prostaglandinov, ti pa učinkujejo na pro-liferacijo celic, maligno raščo in imunski odgovor organizma (4). Z neka-terimi študijami so tudi ugotovili manjše tveganje ob rednem dolgotrajnem16jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr' aspirina), ki zmanjšujejotvorbo prostaglandinov (4).Pri toplotni obdelavi' predvsem pri pečenju nasta|ajo V mesu kancero-geni heterociklični amini in promotorji, npr. hidroksi-metil-furaldehid (4)'Raziskovalci niso enotnega mnen'ja glede škodljivega vpliva alkohola napojavl|anje raka debelega črevesa (4)' bolj pa ga povezujejo z rakomdanke, kjer naj bi alkohol speciÍično povečal delitev celic (11).Vlaknine naj bi vezale žolčne kisline, poleg tega pa bi zaradi večje maseblata skrajšale prehodni čas, zato bi bila črevesna sluznica krajši časizpostavljena delovanju Žolčnih kislin (a). Tudi telesna aktivnost mordazmanjšuje tveganje zato, ker pospešuje peristaltiko in skrajša prehodničas (4).Sadje in zelenjava pa poleg vlaknin Vsebujeta še vrsto zaščitnih snovi.Najbolj znane so: vitamina A in C, ki sta antioksidanta, in predstopnjavitamina A, beta-karoten, ki 'naj bi zaviral sintezo DNA in pospešil diÍe-renciacijo celice (4).Te domneve se ujemajo z visoko incidenco raka debelega črevesa vdeŽelah z visokim standardom in hitrejšim porastom incidence v deŽelah,kjer standard še raste.Zanimive so tudi razlike zbolevanja za rakom debelega črevesa medspoloma: v nekaterih študijah so opazili, da do 55. leta starosti boljzbolevajo Ženske, po tem letu pa se razmerje obrne (12). To razlagĄo zvplivom reproduktivnih dejavnikov in hormonskih tablet proti zanositvĺ naženske pred menopavzo. V nekaterih študijah so namreč ugotovili, dazgodnji prvi porod, večje število porodov in hormonske tablete protizanositvi zmanjšujejo tveganje za raka debelega črevesa, v drugih štu-dijah pa te povezave niso našli. Domnevajo, da tudi ženski spolni hormo-ni vplivajo na presnovo žolčnih kislin (4). Po podatkih Registra raka pav Sloveniji v letih 1971_90 nismo opazili, da bi bile incidenčne mere priženskah višje kot pri moških v katerikoli Starostni skupini.ocenjujejo, da črevesna vnetja (npr. ulcerozni kolitis) povečajo tveganjeza zgodnji razvoj raka debelega črevesa 8 do 30-krat, odvisno od raz-širjenosti in dolgotrajnosti bolezni (4).Družinska obremenjenost pomembno prispeva k razvoju adenomatoznihpolipov, ki so predhodniki raka debelega črevesa in danke. ocenjujejo,da dedno pogojene bolezni z adenomatoznimi polipi sodelujejo pri 20"/ovseh rakov debelega črevesa in danke (13). Sem štejejo dedne polipoze,dedne sindrome z manjšim številom adenomatoznih polipov insporadične adenomatozne polipe, pri katerih tudi ugotavljajo določenodruŽinsko povezanost.V Sloveniji so podatki o majhnem deležu lokaliziranega stadi|a za-skrbljujoči, saj tudi tu tiči vzrok, da je preživetje bolnikov v primerjavi spreživetjem v drugih državah Evrope sorazmerno nizko in se le počasiizboljšuje.17Literatura1. Coleman MP, Esteve J, Damiecki P, Arslan A, Renhard H. Trends in cancerincidence and mortality. IARC Sci Publ 1993; 121 225.2. Boyle P,Zaĺidze DG, Smans M. Descriptive epidemiology oÍ colorectal cancer.lnt J Cancer 1985; 36: 9-18.3. canceľ incidence in Íive continents. |ARC Sci Publ 1992; 6.4. Potter JD, S|attery ML, Bostick RM, Gapstur SM. Colon cancer: A Rewiew oÍthe epidemiology. Epidemiol Rew 1993; 15: 499-545'5. lncidenca raka v Sloveniji 1990. Ljubljana: onkološki inštitut, Register rakazaSlovenijo, 1993.6. IARC. Cancer registration: Principles and methods. IARC Sci Publ 1991; 108-59.7. Pompe Kirn V, Primic Žakelj M, Ferligoj R, Šłrx J. Zemljevidi incidence rakav Sloveniji 1978_1987. Ljubljana: onkološki inštitut, 1992; 26*33.B. lncidenca raka v Sloveniji 19BB. Ljubljana: onko|oški inštitut, Register rakazaSlovenijo, 1992; 30: 18.9. Shottenfeld D, Winawer SJ. Large intestine. ln: Shottenfeld D, Fraumeni JF,eds. Cancer Epidemiology and Prevention. Philadelphia: Saunders, 1982:703 27.10. Morris DL. Colorectal neoplasia. Epidemiology and aetiology. Curr Opin Gas-troenterol 'ĺ990; 6: 24-32.1'ĺ . Wynder LE, Reddy BS, Weisburger JH. Environmental dietaryfactors in color-ectal cancer. Cancer 1992;70: 1222-8.12. santos Silva l. SwerdlowAJ' Sex ditferences in the risk oÍ hoĺmone_dependentcancers. Am J Epidemiol '1993; 138: 10-28.13. Burt BW, Bishop DT, Cannon-Albright L et al. Hereditary aspects oÍ colorectaladenomas. Cancer 1992;70 1296-9.18

Epidemiološke značilnosti raka debelega črevesa in danke v Sloveniji

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12087&dn=

Epidemiološke značilnosti raka debelega črevesa in danke v Sloveniji

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations