Anderluh, Franc

Rajer, Mirjana

Zakotnik, Branko

Šegedin, Barbara

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

		"#$% ONKOLOGIJA / odmevi101V organizaciji Kancerolo{kega zdru`enja SZD,Onkolo{kega in{tituta in Zveze slovenskih dru{tev za bojproti raku je 10. in 11. junija 2005 v La{kem potekal 18.onkolo{ki vikend. Zaradi dejstva, da je polovica rakavihbolezni neozdravljiva in v Sloveniji letno zaradi raka umreve~ kot 4000 ljudi, smo se letos odlo~ili za zelo aktualnotemo paliativne oskrbe bolnikov z rakom. Da je bila temadobro izbrana, je potrdila tudi polna dvorana Kulturnegadoma v La{kem. Med udele`enci so bili zdravniki specialistirazli~nih profilov iz sekundarnih in terciarnih zdravstvenihustanov, dru`inski zdravniki, medicinske sestre, {tudentimedicine in predstavniki Hospica, `al pa smo pogre{aliudele`bo predstavnikov ministrstva za zdravje. Onkolo{kivikend je letos prvi~ potekal z mednarodno udele`bo, saj sobili med predavatelji tudi kolegi iz Italije in Avstrije.V prvem delu so bila predstavljena na~ela dobre paliativneoskrbe, ki nastopi takrat, ko s specifi~nim onkolo{kimzdravljenjem ne moremo ve~ vplivati na potek rakavebolezni. Gre za celostno oskrbo bolnika, katere cilj je ~imbolj{a kakovost `ivljenja do smrti in obsega nego,obvladovanje spremljajo~ih simptomov ter pomo~ bolnikuin svojcem pri socialnih in psihi~nih te`avah. Izpostavljenje bil pomen paliativne zdravstvene nege in vlogamedicinske sestre v interdisciplinarnem timu za paliativnooskrbo ter v komunikaciji z bolnikom in svojci. Podrobnejeso bili obravnavani simptomi, ki so v terminalni fazi rakavebolezni najpogostej{i. Najbolj prepoznaven in tudi najboljeobravnavan simptom je bole~ina, ki jo zdravimo na podlagipriporo~il Evropskega zdru`enja za paliativno oskrbo. Spaliativnim obsevanjem u~inkovito zmanj{amo bole~inozaradi kostnih metastaz in tako zmanj{amo potrebo poanalgetikih. V zadnjem ~asu so nova spoznanja {tevilna napodro~ju prepoznavanja in obravnave kroni~ne utrujenostiter rakaste kaheksije in anoreksije. Predstavljene so bilemo`nosti zdravljenja dispneje in ka{lja ter slabosti,bruhanja, zaprtja, zapore ~revesa in re{evanje nevrolo{kihzapletov. Psihiatri~ne te`ave se pojavijo pri skoraj 80 %bolnikov z napredovalo rakavo boleznijo, zato naj bostapsihiatri~na in psiholo{ka obravnava del celostne obravnaveterminalnega bolnika. Ob obravnavi vseh bolnikovih te`avje najpomembnej{e zgodnje prepoznavanje in dobrointerdisciplinarno sodelovanje. Poudarjena je bila vlogakomunikacije z bolnikom in svojci tako ob postavitvidiagnoze kot tudi ob napredovanju bolezni in soo~anju zdejstvom, da je bolezen neozdravljiva. Komunikacija zbolnikom v zadnji fazi bolezni postane zdravnikovnajpomembnej{i terapevtski pripomo~ek. V tujini imajoprograme za pou~evanje komunikacijskih ve{~in, ki bi jihbilo tudi pri nas treba vklju~iti v izobra`evalni proceszdravstvenih delavcev v onkologiji.V drugem delu so svoje izku{nje in organizacijo paliativneoskrbe v dr`avah, v katerih delujejo, predstavili kolegi iztujine. V Veliki Britaniji, ki je pionirska dr`ava na podro~jupaliativne oskrbe, je danes ve~ kot 200 hospicev, ki sefinancirajo predvsem iz dobrodelnih prispevkov, osnovnopaliativno oskrbo pa izvajajo dru`inski zdravniki inpatrona`ne sestre na domu. Tudi v Avstriji uspe{no uvajajohospice (danes jih je 17) ob pomo~i prostovoljcev inbolni{ni~nih timov za paliativno oskrbo. Furlanija-Julijskakrajina ima dva hospica, na~rtovano pa je {e odprtje trehdnevnih centrov. V sklepu so mladi kolegi z Onkolo{kegain{tituta predstavili {e rezultate retrospektivne raziskave,katere namen je bil ugotoviti, kak{na je ustreznostobravnave simptomov bolnika z rakavo boleznijo v zadnjih{estih mesecih `ivljenja, ter na podlagi dobljenih podatkovizdelati priporo~ila za paliativno oskrbo. Izkazalo se je, dazdravniki najve~ pozornosti namenjamo zdravljenjubole~ine, manj gastrointestinalnim in respiratornimsimptomom, zelo zanemarjene pa so psiholo{ke,psihiatri~ne in socialne te`ave bolnikov. Da bi dana{njestanje izbolj{ali, so potrebna natan~na navodila zaobravnavo takih bolnikov ter ustrezna izobrazba njihovihzdravnikov in drugega zdravstvenega osebja.Po kon~anem strokovnem delu je bila na vrsti {e okroglamiza, kjer so bila sprejeta priporo~ila za obravnavobolnikov v paliativni oskrbi v Sloveniji.Sestavni del vsakega Onkolo{kega vikenda je tudi dru`abnosre~anje, kjer so se tudi letos udele`enci izkazali z velikovztrajnostjo. Sre~anje je ob zadovoljstvu tako organizatorjevnad udele`bo kot udele`encev nad programom ponudilocelovit pregled trenutnega stanja paliativne medicine vSloveniji, ki zlasti v zahodnem svetu postaja pomemben delcelostne oskrbe bolnikov z rakom, tudi pri nas pa ta mladaveja medicine postaja pomemben del vsakdanje klini~neprakse.Barbara Šegedin in Franc Anderluh■Vsi poznamo probleme paliativne medicine. Onkolog, kimora najti re{itev za obravnavo bolnika, ko je specifi~nozdravljenje iz~rpano, osebni zdravnik, na katerega sepaliativni bolnik najprej obrne, ko ima te`ave, bolnikovisvojci, ki skrbijo za takega bolnika in so velikokrat vzadregi, kam in na koga naj se obrnejo v te`avah ... Bolniksam o paliativni medicini ne ve ni~, paliativno medicinopreprosto potrebuje.Da bi izbolj{ali njeno kakovost v Sloveniji, sta Kancerolo{kozdru`enje in Zveza slovenskih dru{tev za boj proti rakuorganizirala onkolo{ki vikend o paliativni medicini. V2_2005_nov.qxd  11/29/05  7:44 PM  Page 101ONKOLOGIJA / pregledi102La{kem, kjer je sre~anje potekalo, so se zbrali ljudje, ki se spaliativno medicino sre~ujejo vsak dan. Tam so bilizdravniki, medicinske sestre, psihologi in vsi, ki jih ta temazanima in so s tem pokazali, da se zavedajo, kakopomembna je dobra paliativna oskrba. Še poseben pomenso vikendu dali gostje, ki delujejo na paliativnem podro~juv tujini. To so bili dr. Ur{ka Salobir, ki deluje v Angliji, dr.Peter Spazzapan iz Italije in dr. Johann Baumgartner izAvstrije.Onkolo{ki vikend je s svojimi besedami odprla primarijJo`ica ^ervek. Po o~arljivih otvoritvenih besedah smo prvidan, v petek, veliko sli{ali o obravnavi posameznihsimptomov. Predavatelji so nam zelo pregledno in na visokistrokovni ravni predstavili najpogostej{e simptome, ki sepojavljajo pri paliativnih bolnikih. Veliko smo sli{ali odiagnostiki in obravnavi oslabelosti, prehranskih te`avah,dehidraciji, dispneji in ka{lju, slabosti, bruhanju, bole~ini,obravnavi nevrolo{kih zapletov, kostnih metastaz inpsihiatri~nih motenj. Medicinske sestre so nam prikazalepomen zdravstvene nege pri paliativnem bolniku ter oskrbopri bolniku, ki potrebuje posebno nego, kot je bolnik sspinalnim katetrom. Ker so vse pomembne stvari navadnona koncu, je bilo tudi tokrat tako. Dr. Ur{ka Salobir in dr.Ur{ka Lunder sta nam predstavili komunikacijo z bolnikom,ko mu je najte`je. Za zdravnike, ki komunikacijske ve{~inenavadno postavljajo v drugi plan, je bilo njunopredavanje kakor sve` veter, ki nas je opomnil tudi na toplat medicine.Sledila je petkova ve~erja, ko smo svoje izku{nje spaliativno medicino izmenjevali neformalno in prekdru`enja ter zabave tkali niti, ki bodo zdru`ene v vrvpripomogle, da bo voz, imenovan paliativna medicina,pri{el na pravo pot. ^e pustimo poeti~nost ob strani – imelismo se lepo.V soboto sta nam gosta predstavila na~in organizacijepaliativne medicine v tujini. In ~e smo po slovenskonevo{~ljivi sosedom, smo tu lahko upravi~eno. Še veliko botreba storiti, da bo paliativna medicina pri nas organiziranavsaj tako dobro kakor pri njih. Zelo pou~nim predavanjemso sledili prispevki udele`encev, ki so nam predstaviliobravnavo bolnikov v zadnjih dneh `ivljenja, nas seznaniliz zagovorni{tvom in psiholo{kim vidikom `alovanja. Sledilaje okrogla miza o na~rtih za prihodnost. Glede sklepovlahko samo upamo, da bodo za`iveli. Še bolj kot upati pamoramo delati naprej.In – vidimo se drugo leto v La{kem na 19. onkolo{kemvikendu!Mirjana Rajer■SklepiNa podlagi prikazov organizacije paliativne oskrbe vsosednji Avstriji, Italiji in v Angliji, kjer ima paliativnaoskrba najdalj{o tradicijo, smo na okrogli mizi 18.onkolo{kega vikenda (La{ko 10.–11. 6. 2005) zapisalinaslednje sklepe:1. V Sloveniji je za paliativno oskrbo onkolo{kih bolnikov vzadnjih mesecih `ivljenja slabo poskrbljeno.2. Zaradi povsem druga~nega pristopa pri teh bolnikih jenujno umestiti izobra`evanje o paliativni oskrbi vdodiplomsko in podiplomsko izobra`evanje zdravstvenihin drugih delavcev, ki se vklju~ujejo v proces paliativneoskrbe. Tak{no izobra`evanje se danes v Sloveniji ka`ele v sledovih.3. Z ustrezno zakonodajo in uredbami (kot je v sosednjihdr`avah) je treba zagotoviti, da se bo paliativna oskrbaprimerno organizirala in izvajala tudi pri nas.4. Treba je postaviti mre`o paliativne oskrbe po vzoru drugihdr`av v na{i okolici (Ravni/izvajalci paliativne oskrbe:Splo{na raven: primarni timi (patrona`a, osebni zdravnik),domovi za ostarele, bolni{nice, socialna slu`ba;Specialisti~na raven: specializirane sestre (na terenu in vbolni{nicah), zdravniki specialisti, specialisti~ni timi vbolni{nicah, hospici/enote paliativne oskrbe). V procespaliativne oskrbe je treba vklju~iti tudi prostovoljce.5. Obiske na domu (zdravljenje in nega hudo bolnih nadomu) je treba obravnavati kot del paliativne oskrbe(pla~ilo zavarovalnice).6. Revizija navodil zdravni{kih komisij za stale` kroni~nihbolnikov s paliativno nego (brez omejitev gibanja inbivanja).7. Sklepe je treba posredovati ministru za zdravje,organizacijam civilne dru`be in javnosti.Branko Zakotnik** Predsednik kancerolo{kega zdru`enja SZD■2_2005_nov.qxd  11/29/05  7:44 PM  Page 102

Paliativna oskrba bolnikov z rakom : 18. Onkološki vikend

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=10825&dn=

Paliativna oskrba bolnikov z rakom : 18. Onkološki vikend

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations