Kovač, Viljem

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

126leto XIV / št. 2 / december 2010ONKOLOGIJA / novostiPljuč­ni­rak­je­še­ved­no­ve­lik­iz­ziv.No­vo­sti­iz­kon­gre­sa­ASCOVi­ljem­Ko­vačČe	prav	v	raz	vi	tih	dr	ža	vah	pljuč	ni	rak	ni	več	naj	po	go	stej	ša	on	ko	loš	ka	bo	le	zen	in	je	po	gost	nost	raka	pro	sta	te	več	ja,	je	pljuč	ni	rak	še	ved	no	naj	po	go	stej	ši	vzrok	smr	ti	pri	on	ko	loš	kih	bol	ni	kih.	Tako	je	ra	zum	lji	vo,	da	je	tudi	le	toš	nji	naj	več	ji	on-ko	loš	ki	kon	gres,	ki	ga	pri	re	ja	Ame	riš	ko	zdru	že	nje	za	kli	nič	no	on	ko	lo	gi	jo,	pos	ve	til	pljuč	ne	mu	raku	ve	li	ko	po	zor	nost.	Ne-mo	go	če	je	na	tem	me	stu	obrav	na	va	ti	vse	za	ni	mi	ve	ra	zi	ska	ve,	o	ka	te	rih	so	po	ro	ča	li	na	kon	gre	su,	zato	si	jih	og	lej	mo	samo	ne	kaj,	ki	so	bile	po	oce	ni	ured	ni	ka	ASCO Daily News	in	po	oce	ni	pis	ca	pri	ču	jo	če	ga	pris	pev	ka	na	jod	mev	nej	še.Ali	je	cer	vi	kal	na	me	dia	sti	no	sko	pi	ja	nuj	na	prei	ska	va	pred	opera	tiv	nim	zdrav	lje	njem	pljuč	ne	ga	raka?Z	uve	lja	vi	tvi	jo	po	zi	tron	ske	emi	sij	ske	to	mo	gra	fi	je	in	ra	ču	nal-niš	ke	to	mo	gra	fi	je	(PET-CT)	v	kli	nič	no	prak	so	smo	pri	ča	ko	va	li,	da	pred	ope	ra	ci	jo	me	dia	no	sko	pi	ja	ne	bo	več	nuj	na	preis	ka	va.	Ka	snej	še	kli	nič	ne	ra	zi	ska	ve	pa	so	po	ka	za	le,	da	je	prei	ska	va	PET-CT	le	80	%	na	tanč	na	in	da	daje	prib	liž	no	20	%	laž	no	po	zi	tiv	nih	in	ne	ga	tiv	nih	re	zul	ta	tov.	Tako	je	os	ta	la	cer	vi	kal-na	me	dia	sti	no	sko	pi	ja	(CV)	zla	ti	stan	dard	v	mno	gih	vo	dil	nih	on	ko	loš	kih	cen	trih.Tour	noy	in	sod.	iz	Bel	gi	je	so	pred	sta	vi	li	ran	do	mi	zi	ra	no	ra	zi-ska	vo,	v	ka	te	ri	so	pri	mer	ja	li	stan	dard	no	ki	rurš	ko	diag	no	sti	ko	s	CV	in	en	do	bron	hial	no	ul	tra	zvoč	no	vo	de	no	trans	bron	hial	no	igel	no	as	pi	ra	ci	jo	(EBUS-TBNA),	ki	so	jo	kom	bi	ni	ra	li	z	eso	fa	go-skop	sko	ul	tra	zvoč	no	vo	de	no	as	pi	ra	cij	sko	biop	si	jo	s	tan	ko	iglo	(EUS-FNA)	ter	ob	ne	ga	tiv	nem	re	zul	ta	tu	do	da	li	še	CV	(1).	S	stan	dard	nim	na	či	nom	so	ugo	to	vi	li	35	%	me	ta	stat	sko	pri	za-de	tih	me	dia	sti	nal	nih	bez	gavk,	z	no	vim	na	či	nom	pa	50%.	Na	ta	na	čin	so	sen	zi	tiv	nost	pre	do	pe	ra	tiv	nih	prei	skav	po	ve	ča	li	iz	80	%	na	94	%	(p	=	0,02),	pred	vsem	pa	so	zmanj	ša	li	šte	vi	lo	ne	po	treb	nih	eks	plo	ra	tor	nih	to	ra	ko	to	mij	iz	18	%	na	7%		(p	=	0,009).V	ra	zi	ska	vo	se	ve	da	niso	za	je	li	bol	ni	kov,	ki	so	ime	li	znat	no	po	ve	ča	ne	bez	gav	ke	oz.	bol	ni	ke,	ki	so	bili	že	po	CT	prei	ska	vi	ino	pe	ra	bil	ni.	Di	sku	tan	ti	so	pou	dar	ja	li	po	men	po	tr	je	va	nja	me-ta	stat	sko	pri	za	de	tih	me	dia	sti	nal	nih	bez	gavk,	ker	le	na	ta	na	čin	lah	ko	bol	ni	ku	pred	la	ga	mo	na	ju	čin	ko	vi	tej	še	zdrav	lje	nje	in	se	izog	ne	mo	ne	po	treb	nim	ki	rurš	kim	po	se	gom.	Pred	la	ga	li	so	naj	po	sta	ne	ta	prei	ska	vi	EBUS-TMNA	in	EUS-FNA	zla	ti	stan	dard	pred	od	lo	či	tvi	jo.	ali	bomo	bol	ni	ka	ope	ri	ra	li	ali	ne.Nova	zdra	vi	la	za	zdrav	lje	nje	bol	ni	kov	z	ne	drobno	ce	lič	nim	pljuč	nim	ra	kom	(NSCLC)Pred	sta	vi	li	so	vr	sto	no	vih	zdra	vil,	pred	vsem	tarč	nih,	a	naj	ome	ni	mo	vsaj	dvo	je,	ki	bo	sta	ime	li	ver	jet	no	naj	več	ji	vpliv	na	pri	hod	njo	kli	nič	no	obrav	na	vo	bol	ni	kov	s	pljuč	nim	ra	kom.Schil	ler	je	va	iz	Tek	saš	ke	uni	ver	ze,	ki	je	pred	ne	kaj	leti	ob	ja	vi	la	zna	me	ni	to	kli	nično	ra	zi	ska	vo,	v	ka	te	ri	so	pri	mer	ja	li	4	raz	lič	ne	kom	bi	na	ci	je	ci	to	sta	ti	kov	3.	ge	ne	ra	ci	je,	je	to	krat	pred	sta-vi	la	novo	zdra	vi	lo	ARQ	197	v	ran	do	mi	zi	ra	ni	dvoj	no	sle	pi	kon	tro	li	ra	ni	ra	zi	ska	vi	faze	II	(2).	ARQ	197	je	nov	se	lek	tiv	ni	in	hi	bi	tor	c-MET,	ki	je	do	se	daj	edi	ni	poz	na	ni	po	mem	bni	re	cep	tor	za	he	pa	to	cit	ni	rast	ni	de	jav	nik	(HGF)	in	ga	uvrš	ča	mo	med	re	cep	tor	je	ti	ro	zin	ki	na	ze.	Nje	go	va	pom	no	ži	tev	ko	re	li	ra	s	sla	bo	prog	no	zo	bol	ni	kov	in	re	zi	sten	co	na	in	hi	bi	tor	je	EGFR	(re	cep	tor	je	za	epi	der	moid	ni	rast	ni	de	jav	nik)	kot	je	er	lo	ti	nib.	Pred	hod	ne	in vivo	ra	zi	ska	ve	so	po	ka	za	le	si	ner	gi	stič	no	de	lo	va-nje	ARQ	197	in	er	lo	ti	ni	ba.V	kli	nič	no	ra	zi	ska	vo	so	vklju	či	li	bol	ni	ke	z	na	pre	do	va	lo	ob	li	ko	NSCLC,	ki	so	bili	že	pred	hod	no	zdrav	lje	ni	s	ke	mo	te	ra	pi	jo	in	so	ime	li	ob	po	no	vi	tvi	bo	lez	ni	zelo	sla	bo	prog	no	zo	po	te	ka	bo	lez	ni.	Bol	ni	ki,	ki	so	v	tej	mul	ti	cen	trič	ni	ra	zi	ska	vi	pre	je	ma	li	ARQ	197	in	er	lo	ti	nib.	so	ime	li	dalj	še	pre	ži	vet	je	brez	na	pre	do-va	nja	bo	lez	ni	(DFS)	za	2	me	se	ca	in	tudi	ce	lo	kup	no	pre	ži	vet	je	(OS)	se	jim	je	po	dalj	ša	lo	iz	7,3	me	se	ca	na	9,1	me	se	ca.	Su	ba-na	li	za	je	po	ka	za	la,	da	so	ime	li	bol	ni	ki	z	nesk	va	moz	nim	ra	kom	kar	3	me	se	ce	dalj	še	pre	ži	vet	je	brez	na	pre	do	va	nja	bo	lez	ni.	Novo	zdra	vi	lo	ARQ	197	ni	pov	zro	či	lo	no	vih	ali	več	jih	stran-skih	učin	kov	v	pri	mer	ja	vi	s	stan	dard	nim	zdrav	lje	njem,	kar	je	še	posebno	ohra	bru	jo	če.Iz	jem	ne	ga	po	me	na	je,	da	je	bilo	novo	zdra	vi	lo	ARQ	197	učin	ko	vi	to	tudi	pri	bol	ni	kih,	ki	so	ime	li	KRAS	mu	ta	ci	je.	To	so	bol	ni	ki	z	izra	zi	to	sla	bo	prog	no	zo	po	te	ka	bo	lez	ni.	EGFR	mu	ta	ci	je	so	ugo	to	vi	li	le	pri	7	%	bol	ni	kov,	ki	so	bili	zdrav	lje	ni	z	ARQ	197	in	er	lo	ti	ni	bom	ter	pri	13	%	bol	ni	kov,	ki	so	bili	stan	dard	no	zdrav	lje	ni	le	z	er	lo	ti	ni	bom.	Zato	sedaj	in	ten	ziv	no	iš	če	jo	pre	dik	tiv	ne	tu	mor	ske	oz	na	če	val	ce,	ki	bi	na	po	ve	do	va	li,	kateri	bol	ni	ki	so	naj	pri	mer	nej	ši	za	novo	zdrav	lje	nje.Ra	zi	ska	va	je	do	ži	ve	la	ne	ver	jet	no	me	dij	sko	od	mev	nost.	Vse	te	le	vi	zij	ske	hi	še,	ki	so	po	ro	ča	le	o	kon	gre	su,	so	jo	pov	ze	ma	le.Sko	raj	po	dob	no	od	mev	nost	je	do	ži	ve	la	ko	rej	sko-ame	riš	ka	kli-nič	na	ra	zi	ska	va	faze	II,	ki	jo	je	pred	sta	vil	Bang	s	sod.	iz	Seu	la	(3).	Bol	ni	ke	z	na	pre	do	va	li	NSCLC,	ki	so	jih	že	pred	hod	no	na	ka	kr	šen	ko	li	na	čin	zdra	vi	li	za	ra	di	NSCLC	in	so	lah	ko	ime	li	tudi	mož	gan	ske	metasta	ze,	so	v	ra	zi	ska	vi	zdra	vi	li	s	cri	zo	ti	nib-om,	ki	so	ga	v	ra	zi	ska	vi	ime	no	va	li	PF-02341066.	Cri	zo	ti	nib	je	se	lek	tiv	ni	in	hi	bi	tor	re	cep	tor	jev	ti	ro	zin	ki	na	ze	ALK	in	c-MET/HGF	ter	v	zelo	majh	ni	meri	in	hi	bi	ra	dru	ge	re	cep	tor	je	ti	ro	zin	ki	na	ze.	Iz	bra	li	so	bol	ni	ke,	ki	so	ime	li	fu	zi	jo	on	ko	ge	nov	ALK,	kar	so	do	lo	či	li	s	FISH-em	(fluo	res	cent	no	in situ	hi	bri	di	za	ci	jo).	Prib	liž	no	5	%	bol	ni	kov	z	NSCLC	ima	tak	šno	spre	mem	bo.Sko	raj	pri	vseh	bol	ni	kih	so	ugo	to	vi	li,	da	se	je	tu	mor	vsaj	ne	ko	li	ko	zmanj	šal.	Do	se	gli	so	vi	sok	od	sto	tek	od	go	vo	ra	na	zdrav	lje	nje	(64	%),	pri	bol	ni	kih	s	sla	bim	splo	šnim	sta	njem	zmog	lji	vo	sti	(ECOG	PS	2	in	3)	pa	je	bil	od	go	vor	še	ved	no	vi	sok	(57	%).	Kon	tro	la	bo	lez	ni	je	bila	kar	90	%	(po	pol	ni	od	go	vor	+	del	ni	od	go	vor	+	stag	na	ci	ja	bo	lez	ni).	Bol	ni	ke	so	sle	di	li	od	1	do	15	me	se	cev	in	sred	nja	vred	nost	pre	ži	vet	ja	brez	na	pre	do	va	nja	bo	lez	ni	še	ni	bila	do	se	že	na.	Samo	pri	1	od	76	bol	ni	kov	so	opa	zi	li	stran	ski	uči	nek	stop	nje	IV	(po	vi	ša	ne	tran-za	mi	na	ze).	Na	čr	tu	je	jo	kli	nič	ne	ra	zi	ska	ve	faze	III,	kjer	bodo	127leto XIV / št. 2 / december 2010tak	šno	zdrav	lje	nje	pri	mer	ja	li	z	učin	ko	vi	tostjo	pe	me	trek	se	da	ali	do	ce	tak	se	la.Opi	sa	na	kli	nič	na	ra	zi	ska	va	ka	že	na	iz	jem	no	hi	tro	po	ve	za	vo	med	ugo	to	vi	tvi	jo	tarč	nih	spre	memb	v	ra	ka	vi	ce	li	ci,	raz	vo	jem	tarč	ne	ga	zdra	vi	la	in	iz	bi	ro	bol	ni	kov,	ki	bi	bili	pri	mer	ni	za	do	lo	če	no	tarč	no	zdrav	lje	nje.	Obe	zgor	nji	kli	nič	ni	ra	zi	ska	vi	pa	po	tr	ju	je	ta	smer	so	dob	ne	ga	ra	zi	sko	va	nja	pri	zdrav	lje	nju	pljuč	ne	ga	raka.	Is	ka	ti	ti	ste	sku	pi	ne	bol	ni	kov,	ki	bodo	rea	gi	ra	le	na	se	lek	tiv	no	zdrav	lje	nje	ozi	ro	ma	pra	ve	mu	bol	ni	ku	dati	pra	vo	zdra	vi	lo.Sta	rost	ni	ki	in	pljuč	ni	rakČe	prav	bol	ni	ki	sta	ri	nad	70	let	pred	stav	lja	jo	kar	40	%	bol	ni-kov	s	pljuč	nim	ra	kom,	pa	jih	ve	či	no	ma	iz	klju	ču	je	mo	iz	kli	nič-nih	ra	zi	skav.	Tako	je	pov	preč	na	sta	rost	bol	ni	kov	z	NSCLC,	ki	jih	vklju	ču	je	mo	v	kli	nič	ne	ra	zi	ska	ve,	62	let.	Pri	preiz	ku	ša	nju	no	vih	na	či	nov	zdrav	lje	nja	namreč	že	li	mo	iz	klju	či	ti	vse	do	dat	ne	de	jav	ni	ke,	ki	bi	lah	ko	vpli	va	li	na	us	peh	zdrav	lje	na.	Sta	rost	ni	ki	pa	naj	bi	ime	li	spre	me	njen	me	ta	bo	li	zem	zdra	vil	in	po	go	sto	več	pri	dru	že	nih	bo	lez	ni	(ko	mor	bid	nost	je	več	ja)	ter	pra	vi	lo	ma	slab	še	splo	šno	sta	nje	zmog	lji	vo	sti.Sta	rost	ni	ki	ved	no	po	go	ste	je	obo	le	va	jo	za	pljuč	nim	ra	kom	za-ra	di	dvi	ga	pri	ča	ko	va	ne	živ	ljenj	ske	sta	ro	sti	in	več	je	in	ci	den	ce	pljuč	ne	ga	raka	z	leti.	Tako	je	ra	zum	lji	vo,	da	vse	več	ra	zi	skav	obrav	na	va	samo	sta	rost	ni	ke.	Eli	sabeth	Qu	oix	iz	Stras	bour	ga	je	pred	sta	vi	la	fran	co	sko	mul	ti	cen	trič	no	kli	nič	no	ra	zi	ska	vo	faze	III	(4).	Pri	bol	ni	kih	sta	rih	od	70	do	89	let	so	pri	mer	ja	li	zdrav	lje-nje	z	mo	no	te	ra	pi	jo	(gem	ci	ta	bin	ali	vi	no	rel	bin)	v	stan	dard	nih	od	mer	kih	s	kom	bi	ni	ra	nim	zdrav	lje	njem	(dvojč	kom)	car	bo	pla-ti	na	in	te	den	ske	ga	pakli	tak	se	la.	Ob	na	pre	do	va	nju	bo	lez	ni	ali	ob	nes	pre	jem	lji	vi	tok	sič	no	sti	so	bol	ni	ke	iz	obeh	sku	pin	pri	če	li	zdra	vi	ti	z	er	lo	ti	ni	bom.	Ve	či	na	bol	ni	kov	pa	je	bila	v	do	brem	sta	nju	splo	šne	zmog	lji	vo	sti	(ECOG	PS	0-1	74	%).	Ob	ne	ko	li	ko	več	ji	tok	sič	no	sti	je	zdrav	lje	nje	z	dvojč	kom	po-dalj	ša	lo	pre	ži	vet	je	brez	na	pre	do	va	nja	bo	lez	ni	iz	3,0	me	se	ca	na	6,1	me	sec,	ce	lo	kup	no	pre	ži	vet	je	pa	iz	6,2	na	10,3	me	se-ca.	Ker	je	dru	ga	vme	sna	ana	li	za	po	ka	za	la	tak	šno	raz	li	ko	(p	=	0.00004),	so	ra	zi	ska	vo	pred	ča	sno	za	klju	či	li.	Tako	je	ra	zi	ska	va	po	tr	di	la,	da	lah	ko	tudi	sta	rost	ni	ke	v	do	brem	splo	šnem	sta	nju	zmog	lji	vo	sti	zdra	vi	mo	s	kom	bi	ni	ra	no	ke	mo-te	ra	pi	jo,	iz	bi	ra	ti	mo	ra	mo	le	ne	ko	li	ko	manj	tok	sič	ne	kom	bi-na	ci	je	zdra	vil	in	skrb	no	sprem	lja	ti	stran	ske	učin	ke.	Do	se	daj	je	bilo	ve	či	na	tak	šnih	ra	zi	skav	na	re	je	nih	v	fazi	II,	ali	pa	so	v	ran	do	mi	zi	ra	nih	ra	zi	ska	vah	na	re	di	li	su	ba	na	li	zo.	Po	mne	nju	Qu	oi	xo	ve	pa	je	bila	to	prva	ra	zi	ska	va	pos	ve	če	na	samo	sta	rost-ni	kom,	ki	je	do	ka	za	la	učin	ko	vi	tost	in	spre	jem	lji	vost	kar	bo-pla	ti	na	v	kom	bi	na	ci	ji	s	pa	kli	tak	se	lom.	Pou	da	ri	ti	mo	ra	mo,	da	so	vsi	bol	ni	ki,	kjer	je	bo	le	zen	med	ali	po	zdrav	lje	nju	na	pre-do	va	la,	ta	koj	na	da	lje	va	li	zdrav	lje	nje	s	se	kun	dar	no	si	stem	sko	te	ra	pi	jo	in	so	pre	je	li	er	lo	ti	nib.Ra	zi	ska	va	ni	od	go	vo	ri	la	na	vpra	ša	nje,	kak	šna	ob	li	ka	si	stem-ske	ga	zdrav	lje	nja	je	pri	mer	na	za	ti	ste	sta	rost	ni	ke,	ki	ima	jo	sla	bo	splo	šno	sta	nje	zmog	lji	vo	sti	in/ali	ve	li	ko	ko	mor	bid	nost.	Tako	je	Guetz	iz	Pa	ri	za	pred	sta	vil	me	taa	na	li	zo	ran	do	mi	zi	ra	nih	kli	nič	nih	ra	zi	skav	pri	sta	rost	ni	kih	z	NSCLC,	ki	so	ime	li	raz	lič	na	sta	nja	splo	šne	zmog	lji	vo	sti	(5).	Ugo	to	vi	li	so	več	od	go	vo	rov	na	zdrav	lje	nje,	če	so	bol	ni	ke	zdra	vi	li	z	dve	ma	ci	to	sta	ti	ko	ma	in	ne	mo	no	ke	mo	te	ra	pi	jo.	Ne	pri	ča	ko	va	no	pa	je	bilo	1-let	no	ce-lo	kup	no	pre	ži	vet	je	ena	ko,	ven	dar	o	sred	njem	pre	ži	vet	ju	brez	na	pre	do	va	nja	bo	lez	ni	in	o	ce	lo	kup	nem	pre	ži	vet	ju	ni	po	ro	čal.Kljub	temu	pa	je	bila	po	mne	nju	raz	prav	ljav	ca	dr.	Mar	ti	na	J.	Edel	ma	na	iz	Mary	lan	da	Qu	oi	xi	na	ra	zi	ska	va	tako	vpliv	na,	da	se	daj	tudi	ASCO	smer	ni	ce	na	va	ja	jo,	da	samo	sta	rost	bol	ni	ka	ne	more	od	lo	čil	no	vpli	va	ti,	ali	se	bomo	od	lo	či	li	za	mo	no	ke-mo	te	ra	pi	jo	ali	za	kom	bi	na	ci	jo	ci	to	sta	ti	kov.Ali	lah	ko	z	no	vim	na	či	nom	zdrav	lje	nja	iz	bolj	ša	mo	pre-ži	vetje	bol	ni	kov	z	ma	lig	nim	ple	vral	nim	me	zo	te	lio	mom	(MPM)?Kar	ne	kaj	ra	zi	skav	je	v	fazi	II	preiz	ku	ša	lo	učin	ko	vi	tost	tarč	nih	zdra	vil	so	ra	fi	ni	ba	in	su	ni	ti	ni	ba.	Po	seb	no	po	zor	nost	je	bila	de	lež	na	fran	co	ska	mul	ti	cen	trič	na	ran	do	mi	zi	ra	na	ra	zi	ska	va	faze	II,	ki	je	standard	ne	mu	zdrav	lje	nju	s	pe	me	trek	se	dom	in	cis	pla	ti	nom	do	da	la	be	va	ci	zu	mab	(6).	Zalc	man	je	ra	zi	ska	vo	ute	me	ljil	na	po	zi	tiv	nih	ame	riš	kih	iz	kuš	njah,	kjer	so	zdrav	lje	nju	z	gem	ci	ta	bi	nom/cis	pla	ti	nom	do	da	li	be	va	ci	zu	mab	in	po	dalj	ša	li	sred	nje	pre	ži	vet	je	že	več	ko	2	me	se	ca	gle	de	na	hi	sto	rič	ne	re	zul	ta	te	stan	dard	ne	ga	zdrav	lje	nja.Z	no	vim	na	či	nom	zdrav	lje	nja	so	po	ve	ča	li	kon	tro	lo	bo	lez	ni	(po	poln	od	go	vor	+	de	len	od	go	vor	+	stag	na	ci	ja)	iz	43	%	na	73%	(p	=	0.010).	Re	zul	ta	tov	pre	ži	vet	ja	še	niso	ob	ja	vi	li.	S	PET-CT-jem	so	sprem	ljali	tudi	me	ta	bol	ni	od	go	vor	na	zdrav-lje	nje	in	ugo	to	vi	li,	da	je	ta	mno	go	več	ji	kot	ti	sti,	ki	so	ga	vi	de	li	s	CT-jem.	Tok	sič	nost	obeh	na	či	nov	zdrav	lje	nja	je	bila	pri	mer-lji	va.	Na	čr	tu	je	jo	ta	kojš	nje	na	da	lje	va	nje	zdrav	lje	nja	bol	ni	kov	v	kli	nič	ni	ra	zi	ska	vi	faze	III.Ali	pod	por	no	zdrav	lje	nje	lah	ko	po	dalj	ša	pre	ži	vet	je	bol	ni-kov	s	pljuč	nim	ra	kom?Pod	por	no	zdrav	lje	nje	opre	de	lju	je	mo	kot	ti	sto	zdrav	lje	nje,	ki	iz	bolj	ša	kva	li	te	to	živ	lje	nja,	ne	vpli	va	pa	ne	po	sred	no	na	tu	mor	sko	rast.	Kljub	temu	je	vr	sta	kli	nič	nih	ra	zi	skav	do	se	daj	do	ka	za	la,	da	je	fi	zič	na	zmog	lji	vost,	ki	od	lo	čil	no	opre	de	lju	je	sta	nje	splo	šne	zmog	lji	vo	sti	in	ka	ko	vost	živ	lje	nja,	zelo	mo	čan	prog	no	stič	ni	in	pre	dik	tiv	ni	de	jav	nik	pri	zdrav	lje	nju	on	ko	loš	kih	bol	ni	kov.Po	nu	ja	se	vpra	ša	nje,	ali	lah	ko	z	iz	bolj	ša	njem	ka	kovosti	živ	lje-nja	iz	bolj	ša	mo	tudi	pre	ži	vet	je	bol	ni	kov.	Ran	do	mi	zi	ra	ne	kli-nič	ne	ra	zi	ska	ve,	ki	bi	to	do	ka	za	la,	do	se	daj	ni	bilo.	Zato	ima	ra	zi	ska	va,	ki	jo	je	pred	sta	vi	la	dr.	Te	mel-jeva	iz	Mas	sac	hu	sett	sa	iz	je	men	po	men	(7).	V	multi	cen	trič	ni	ran	do	mi	zi	ra	ni	ra	zi	ska	vi	so	obrav	na	va	li	bol	ni	ke,	ki	so	jih	raz	lič	no	zdra	vi	li	za	ra	di	na-pre	do	va	le	ob	li	ke	NSCLC,	kar	1/3	bol	ni	kov	je	bila	vklju	če	nih	v	raz	lič	ne	kli	nič	ne	štu	di	je	si	stem	ske	ga	zdrav	lje	nja,	1/3	pa	jih	je	bila	tudi	ob	se	va	nih.	V	prvi	sku	pi	ni	so	bol	ni	ke	tudi	pa	lia	tiv	no	standard	no	zdra	vi	li,	v	dru	gi	pa	so	jih	že	ob	diag	no	zi	za	če	li	vo	di	ti	v	pa	lia	tiv	nem	timu.	Dru	gi	sku	pi	ni	bol	ni	kov	so	na	ta	na-čin	sta	ti	stič	no	zna	čil	no	iz	bolj	ša	lo	ka	ko	vost	živ	lje	nja,	v	znat	no	manj	ši	meri	so	pre	je	ma	li	si	stem	sko	on	ko	loš	ko	zdrav	lje	nja	14	dni	pred	smrt	jo,	kljub	temu	pa	so	jim	ce	lo	kup	no	pre	ži	vet	je	po	dalj	ša	li.	Pre	ži	vet	je	se	je	po	dalj	ša	lo	iz	8,0	me	se	ca	na	11,6	me	se	ca	(p	=	0.02).Zgor	nja	ra	zi	ska	va	bo	zah	te	va	la	te	me	ljit	pre	mi	slek,	kak	šno	je	na	še	stan	dard	no	pod	por	no	zdrav	lje	nje,	da	je	mož	na	tako	vi	so	ka	raz	lika	v	pre	ži	vet	ju	-	kar	3	me	se	ce	in	pol.	Ka	že	tudi	na	mož	nost,	da	bol	ni	kom	z	NSCLC,	ki	so	bli	zu	smr	ti,	s	si	stem-skim	on	ko	loš	kim	zdrav	lje	njem	živ	lje	nje	skraj	šu	je	mo.	Pod	por-no	pa	lia	tiv	no	zdrav	lje	nje	tako	do	bi	va	vse	več	ji	po	men.ASCO	in	slo	ven	ske	to	ra	kal	noon	kološ	ke	kli	nič	ne	ra	zi	ska	veDo	se	daj	ob	jav	lje	ne	slo	ven	ske	to	ra	kal	no	on	ko	loš	ke	ra	zi	ska	ve	na	le	toš	njem	kon	gre	su	ASCO	niso	bile	neo	pa	že	ne.	Naj	jih	vsaj	ne	kaj	na	ve	dem.	Ha	se	ga	wa	iz	Osa	ke	je	v	svo	jo	analizo	tok	sič	no	sti	pri	raz	lič	nih	et	nič	nih	sku	pi	nah	vklju	čil	tudi	na	šo	kli	nič	no	ra	zi	ska	vo	zdrav	lje	nja	NSCLC	z	gem	ci	tabi	nom	in	cis-ONKOLOGIJA / novosti128leto XIV / št. 2 / december 2010pla	ti	nom	(8,9),	Guetz	iz	Pa	ri	za	nas	je	pro	sil	za	po	dat	ke	iz	na	še	kli	nič	ne	ra	zi	ska	ve	o	bol	ni	kih	s	PS2,	da	bo	do	pol	nil	svo	jo	me-taa	na	li	zo	zdrav	lje	nja	sta	rost	ni	kov	(5,10),	Zalc	man	iz	Fran	ci	je	pa	se	je	za	ni	mal	za	na	še	iz	kuš	nje	zdrav	lje	nja	me	zo	te	lio	mov	(6).	Za	ra	di	ome	nje	ne	ve	li	ke	od	ziv	no	sti	bi	bilo	smi	sel	no,	da	bi	pre	li	mi	nar	ne	re	zul	ta	te	na	ših	to	ra	kal	noon	ko	loš	kih	kli	nič	nih	ra	zi	skav	še	pred	ob	ja	vo	v	re	pre	zen	ta	tiv	nih	tu	jih	on	ko	loš	kih	re	vi	jah	vsa	ko	leto	pred	sta	vi	li	tudi	na	kon	gre	su	ASCO.Viri1.	 Tour	noy	KG,	Dooms	CA,	Rin	toul	RC,	De	leyn	P,	Nic	hol	son	AG,	Desc	hep	per	E,	et	al.	A	ran	do	mi	zed	trial	com	pa	ring	en	do	so	no-graphy	fol	lo	wed	by	sur	gi	cal	sta	ging	ver	sus	sur	gi	cal	me	dia	sti	nal	sta	ging	alo	ne	in	non-small	cell	lung	can	cer:	the	ASTER	study.	[A	bstract	7000].	J	Clin	On	col	2010;	28(15	Suppl	I):	515s.2.	 Schil	ler	JH,	Aker	ley	WL.	Brug	ger	W,	Fer	ra	ri	D,	Gar	mey	EG,	Ger	ber	DE,	et	al.	Re	sults	from	ARQ	197-209:	a	glo	bal	ran	do	mi	zed	pla	ce	bo-con	trol	led	pha	se	II	cli	ni	cal	trial	of	er	lo	ti	nib	plus	AQR	197	ver	sus	er	lo	ti	nib	plus	pla	ce	bo	in	pre	vi	ously	trea	ted	EGFR	in	hi	bi-tor-nai	ve	pa	tients	with	lo	cally	ad	van	ced	or	me	ta	sta	tic	non-small	cell	lung	can	cer	(NSCLC).	[A	bstract	LBA7502].	J	Clin	On	col	2010;	28(18	Suppl	II):	954s.3.	 Bang	Y,	Kwak	EL,	Shaw	AT,	Ca	mid	ge	DR,	Ia	fra	te	AJ,	Maki	RG.	et	al.	Cli	ni	cal	ac	ti	vity	of	the	oral	ALK	in	hi	bi	tor	PF-02341066	in	ALK-po	si	ti	ve	pa	tients	with	non-small	cell	lung	can	cer	(NSCLC).	[A	bstract	LBA3].	J	Clin	On	col	2010;	28(18	Suppl	II):	946s.4.	 Qu	oix	EA,	Os	ter	J,	We	steel	V,	Pic	hon	E,	Zalc	man	G,	Bau	drin	L,	et	al.	Weekly	pac	li	ta	xel	com	bi	ned	with	monthly	car	bo	pla	tin	ver	sus	sin	gle-agent	the	rapy	in	pa	tients	age	70	to	89:	IFCT-0501	ran	do	mi	zed	pha	se	III	study	in	ad	van	ced	non-small	cell	lung	can	cer	(NSCLC).	[A	bstract	LBA2].	J	Clin	On	col	2010;	28(18	Suppl	II):	956s.5.	 Des	Guetz	G,	Uz	zan	B,	Ni	co	las	P,	Ka	der	C,	Per	ret	G,	Se	ba	ne	G,	et	al.	Com	pa	ri	son	of	ef	fi	cacy	and	sa	sa	fety	of	sin	gle-agent	and	doub	let	che	mot	he	rapy	in	ad	van	ced	non-small	cell	lung	can	cer	in	the	el	derly:	a	meta-analy	sis.	[A	bstract	7625].	J	Clin	On	col	2010;	28(15	Suppl	I):	569s.6.	 Zalc	man	G,	Mar	gery	J,	Scher	pe	reel	A,	As	toul	P,	Mon	net	I,	Mil	le	ron	BJ,	et	al.	IFCT-GFPC-0701	MAPS	trial,	a	mul	ti	cen	ter	ran	do	mi	zed	pha	se	II/III	trial	of	pe	me	tre	xed-cis	pla	tin	with	or	wit	hout	be	va	ci	zu-mab	in	pa	tients	with	ma	lig	nant	pleu	ral	me	sot	he	lio	ma.	[A	bstract	7020].	J	Clin	On	col	2010;	28(15	Suppl	I):	519s.7.	 Te	mel	JS,	Greer	J,	Gal	lag	her	E,	Ad	ma	ne	S,	Pirl	WF,	Jack	son	V,	et	al.	Ef	fect	of	early	pal	lia	ti	ve	care	(PC)	on	qua	lity	of	life	(QOL),	ag	gres-si	ve	care	at	the	end-of-life	(EOL),	and	sur	vi	val	in	sta	ge	IV	NSCLC	pa	tients:	re	sults	of	a	pha	se	III	ran	do	mi	zed	trial.	[A	bstract	7509].	J	Clin	On	col	2010;	28(15	Suppl	I):	541s.8.	 Ha	se	ga	wa	Y,	Ka	wa	guchy	T,	Kubo	A,	Ando	M,	Shi	rais	hi	J,	Isa	S,	et	al.	Eth	nic	dif	fe	ren	ce	in	to	xi	city	in	non-small	cell	lung	can	cer	pa	tients	trea	ted	with	che	mot	he	rapy:	a	syste	mic	re	view	on	pha	se	II	and	III	cli	ni	cal	trials.	[A	bstract	7638].	J	Clin	On	col	2010;	28(15	Suppl	I):	572s.9.	 Zwitter	M,	Kovac	V,	Smrdel	U,	Vrankar	M,	Zadnik	V.	Gem	ci	ta	bi	ne	in	brief	ver	sus	pro	lon	ged	low-dose	in	fu	sion,	both	com	bi	ned	with	cis	pla	tin,	for	ad	van	ced	non-small	cell	lung	can	cer:	a	ran	do	mi	zed	pha	se	II	cli	ni	cal	trial.	J Thorac Oncol	2009;	4:	1148-55.10.	Zwitter	M,	Kovac	V,	Ra	jer	M,	Vrankar	M,	,	Smrdel	U.	Two	sche	du-les	of	che	mot	he	rapy	for	pa	tients	with	non-small	cell	lung	can	cer	in	poor	per	for	man	ce	sta	tus:	a	pha	se	II	ran	do	mi	sed	trial.	An ti can-cer Drugs	2010;	21:	662-8.ONKOLOGIJA / novosti

Pljučni rak je še vedno velik izziv : novosti iz kongresa ASCO

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=10660&dn=

Pljučni rak je še vedno velik izziv : novosti iz kongresa ASCO

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations