Čas-Sikošek, Nina

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

153ONKOLOGIJA / odmevileto XI / št.2 / december 2007Od	13.	do	15.	septembra	2007	sta	senološki	društvi	Avstrije	in	Slovenije	organizirali	prvo	strokovno	srečanje	v	Gradcu.	Srečanja	se	je	udeležilo	okoli	150	specialistov	različnih	strok, ki sodelujejo v odkrivanju in zdravljenju bolezni dojk. Prispevki so bili razdeljeni v tematske sekcije, ki so potekale v treh predavalnicah hkrati.V	epidemiološki	sekciji	so	bili	podani	statistični	podatki	obolevnosti	in	smrtnosti/umrljivosti	iz	obeh	držav	(slika	1).	Zanimivo je, da imajo naši sosedje nekoliko manjšo inci-denco	(leta	2002	je	bila	84/100.000),	pohvalili	pa	so	se	tudi	z	začetkom	presajalnih	mamografij.	Presejanje	se	je	začelo	v	petih	regijah,	do	leta	2009	pa	želijo	zajeti	vso	Avstrijo.	Kolegi z Onkološkega inštituta so opozorili, da je v Sloveniji še vedno majhen odstotek karcinoma in situ. Vsekakor se da še dosti narediti s primarno preventivo in organiziranim presejanjem. Predstavljen je bil program mamografskega presejanja v Sloveniji, imenovan DORA. Poskusno naj bi se izvajanje	mamografij	začelo	v	Ljubljani	decembra	letos.	C.	Jemelin iz Švice je predstavil njihov program presejanja, ki poteka	že	šest	let,	odzivnost	pa	je	63-odstotna.M. Krajc je predstavila slovenske izkušnje s testiranjem na mutacijo	gena	BRCA	1/2	(slika	2).	Na	podlagi	do	sedaj	pregle-danih	bolnic	in	svojcev	so	odkrili	štiri	značilne	mutacije,	kar	je	poenostavilo in pocenilo test za mutacijo gena BRCA.Zelo	zanimivi	predavanji	sta	imeli	radiologinji	M.	Mušič	in	K.	Hertl	z	OI.	V	mamografski	sekciji	sta	predstavili	izkušnje	s	stereotaktično	vakuumsko	biopsijo	dojke.	Nadaljnje	zdravlje-nje	je	bilo	potrebno	v	35	%,	zapletov	pa	praktično	niso	imeli.	Z UZ-sledenjem bolnic po posegu so opazovali, ali se pojavi hematom,	in	iskali	možnosti,	kako	to	uporabiti	kot	vodilo	za	lokalizacijo,	če	bi	bila	morda	potrebna	dodatna	kirurška	obravnava.Predstavljena je bila tudi predoperativna diagnostika bolnic z rakom	dojke.	Na	OI	v	Ljubljani	so	z	uporabo	UZ	in	tankoi-gelne	biopsije	v	50	%	ugotovili	zasevke	v	bezgavke	že	pred	operacijo,	s	čimer	so	bolnicam	prihranili	dodaten	operativni	postopek	–	biopsijo	varovalne	bezgavke.	O.	Graf	iz	Steyra	v	Avstriji	je	govoril	o	svojih	izkušnjah	pri	presejanju	žensk,	mlajših	od	50	let.	Odkril	je	35	primerov	asimptomatskega	raka dojke, samo tri bolnice so imele pozitivne bezgavke. Na podlagi	svojih	izkušenj	je	predlagal,	da	bi	v	presejanje	vključili	tudi	mlajše	ženske.	Poročali	so	tudi	o	predoperativni	rabi	Poročilo 1. srečanja avstrijskega in slovenskega senološkega društvaNina Čas Sikošek  Slika 2.  M. Krajc je predstavila svoje delo na področju mutacij BRCA 1/2Slika 1.  M. Primic Žakelj nam je predstavila nekaj epidemioloških podatkov o raku dojk v SlovenijiONKOLOGIJA / odmevi154leto XI / št.2 / december 2007magnetne resonance, ki je zaradi multifokalnosti obolenja v 15	%	spremenila	odločitev	o	načinu	kirurškega	zdravljenja.V	sklopu	neinvazivnih	lezij	je	A.	Galid	z	Dunaja	povedal,	da	se	pri	obravnavi	DCIS	držimo	enakih	meril	za	ohranitveno	kirurgijo	kot	pri	invazivnem	karcinomu.	Če	je	indicirana	mastektomija,	se	priporoča	biopsija	varovalne	bezgavke.S.	Lax	iz	Gradca	je	predstavil	svoje	rezultate	pri	intraoperativ-nem pregledu robov preparata z metodo zmrzlega reza. Pri analizi	je	odkril	10	%	lažno	negativnih	primerov,	predvsem	na	račun	invazivnega	lobularnega	karcinoma	v	robu,	priso-tnost	DCIS	in	stanja	po	preoperativni	kemoterapiji.	Kolega	iz Feldkircha je govoril o svojih izkušnjah z intraoperativno sonografijo v kirurgiji netipnih lezij, ki ji daje prednost pred metodo	lokalizacije	z	žičko.Posebna	tema	je	bila	tudi	biopsija	varovalne	bezgavke.	I.	Lan-ger iz Švice je predstavil rezultate analize bolnic z negativnimi bezgavkami, ki so bile zdravljene po metodi varovalne be-zgavke,	in	tistih,	ki	so	bile	zdravljene	s	klasično	odstranitvijo	pazdušnih bezgavk. Bolnice, zdravljene z biopsijo varovalne bezgavke,	so	imele	po	pričakovanju	manj	težav,	imele	so	tudi	boljše	preživetje.	Poudaril	je,	da	gre	najverjetneje	za	izbolj-šanje	histopatološke	določitve	stadija.	P.	Schrenk	iz	Linza	je	pokazal rezultate analize varovalne bezgavke pred predope-rativno kemoterapijo in po njej. Znano je, da je po kemote-rapiji	manjša	stopnja	identifikacije	in	povečan	odstotek	lažno	negativih bezgavk. Sami so varovalno bezgavko opravili pred kemoterapijo in po njej ter ugotovili, da takrat, ko je šlo za negativno bezgavko ali za bezgavko z mikrozasevki pred kemoterapijo, odstranitev bezgavk po kemoterapiji ni odkrila dodatnih pozitivnih bezgavk, torej bi jo pri teh bolnicah lahko izpustili.V.	Schwendinger	je	postavil	pod	vprašaj	imunohistokemični	pregled varovalne bezgavke. Retrospektivno so pregledali 4000	primerov	karcinoma	dojk,	pri	katerih	je	bila	opravljena	biopsija	varovalne	bezgavke.	Le	v	3	%	je	bila	bezgavka	pozi-tivna	samo	imunohistokemično,	vendar	to	ni	bistveno	vplivalo	na	dolžino	časa	brez	bolezni	in	na	preživetje.Plastični	kirurgiji	so	bile	namenjene	kar	tri	sekcije.	Prikazane	so	bile	različne	možnosti	rekonstrukcije	s	kožnimi	režnji,	ekspanderji, protezami in njihovimi kombinacijami, kdaj se	odločiti	za	takojšnjo	in	kdaj	za	odloženo	rekonstrukcijo.	Ekipa iz UKC Ljubljana je predstavila svoje izkušnje s tega področja.	Povedali	so,	da	izvajajo	rekonstrukcije	z	ekspanderji	in	prsnimi	protezami	v	60	odstotkih.	A.	Haid	iz	Feldkircha	je	poudaril,	da	je	vedno	več	primerov	ohranitvene	kirurgije.	Izredno	pomembno	pri	njej	je,	da	dobro	opravimo	lokali-zacijo,	tako	da	lahko	izrežemo	tumor	z	dobrim	varnostnim	robom	(vsaj	5	mm),	ob	tem	pa	ohranimo	dovolj	zdravega	tkiva	in	tako	zagotovimo	dober	kozmetični	videz.	V	razvoju	je	tako	imenovana	onkoplastična	kirurgija,	ki	jo	je	podrobneje	prikazal	M.	Snoj	z	OI	Ljubljana.	Poudaril	je,	da	je	izbira	ope-racije odvisna od velikosti, lokalizacije in razširjenosti tumorja v	dojki.	Vedno	se	je	treba	odločiti	za	čim	manjši	poseg,	ki	pa	mora	zagotoviti	zanesljivo	odstranitev	tumorja	(prosti	robovi).	Da	bi	zagotovili	optimalen	onkološki	in	kozmetični	izid,	je	zelo	pomembna	predoperativna	diagnostika	(mamografija,	UZ	in	MRI)	ter	natančno	načrtovanje	posega	in	rekonstrukcije	dojke.V dopolnilnem zdravljenju zgodnjega raka dojk je kemotera-pija	z	antraciklini	še	vedno	zlati	standard.	Počasi	pa	v	dopol-nilne sheme prodirajo tudi kombinacije s taksani, ki zmanjšu-jejo tveganje zgodnje ponovitve bolezni, manj pa vplivajo na preživetje.	Razlike	med	paklitakselom	in	docetakselom	ni.	Za	uporabo trastuzumaba v dopolnilnem zdravljenju še nima-mo	uradnih	priporočil.	Vzrokov	je	več:	kratko	opazovalno	obdobje,	uporaba	v	različnih	shemah,	različen	čas	uporabe	in	dejstvo, da se ne ve, pri katerih bolnicah s Her2-pozitivnimi tumorji	resnično	pomaga	(mogoče	veliki	hormonsko	negativni	tumorji).	Poleg	tega,	da	vemo	za	kardiotoksičnost,	se	postavlja	tudi	vprašanje	starostne	meje	in	časa	aplikacije.	Kot	dopolnil-no	hormonsko	zdravljenje	se	še	vedno	priporoča	tamoksifen,	ki je primeren za vse starostne skupine. V postmenopavzi pa uporaba aromataznih zaviralcev še zmanjša tveganje ponovi-tve bolezni.Za konec bi omenila še sklop predavanj o raku dojke pri moških,	ki	predstavlja	približno	1	%	vseh	rakov	dojk	in	o	katerem se sicer malo govori. Zanimiv je podatek, da so odkrili	mutacijo	BRCA	2	pri	15	%	obolelih	moških	v	Sloveniji.	Za	raka	dojke	pri	moškem	so	značilni	večja	starost	in	poznejši	stadiji ob postavitvi diagnoze. Zdravljenje je kirurško, merila so	enaka	kot	pri	ženskah.	Rak	je	lahko	hormonsko	odvisen	ali	neodvisen. Hormonsko odvisne zdravimo s tamoksifenom, sicer	pa	s	kemoterapijo	(antraciklini	in	taksani).V	treh	dneh	druženja	z	avstrijskimi	kolegi	smo	obnovili	znanje	in	izmenjali	izkušnje	skoraj	na	vseh	področjih	senologije	(slika	3	in	4).	Žal	se	vseh	predavanj	nismo	mogli	udeležiti,	bili	pa	smo	zadovoljni	z	gostoljubnostjo	in	organizacijo	srečanja.	Upam,	da	se	bodo	ta	srečanja	nadaljevala	in	da	se	bomo	kmalu	srečali	v	Sloveniji.Slika 4.  B. Zakotnik nam je predstavil dileme v paliativi.Slika 3.  In še nekaj o radioterapiji

Poročilo 1. srečanja avstrijskega in slovenskega senološkega društva

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=10451&dn=

Poročilo 1. srečanja avstrijskega in slovenskega senološkega društva

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations