Primic-Žakelj, Maja

Slovene

Digital repository of Slovenian research organizations

ONKOLOGI]A I vprasanja in odgovori Slovenski kodeks proti raku - kaj lahko svetuje zdravnik za preprecevanje in zgodnje odkrivanje raka? Maja Primic Zakelj Deseti cilj programa Svetovne zdravstvene organizacije ZDRAVJE ZA VSE DO LETA 2000 in program Evropske skupnosti EVROPA PROT! RAKU sta spodbudila Zvezo slovenskih drustev za boj proti raku, da je leta 1991 sprejela program Slovenija 2000 in rak. S podpisniki- Ministrstvom za zdravstvo, Onkoloskim institutom, lnstitutom za varovanje zdravja RS, Rdecim krizem Slovenije in Zvezo nekadilcev- se je loti Ia obseznega deJa na podroeju zdravstvene vzgoje odraslih, predvsem pa solske mladine. Ena od dejavnosti tega programa je tucli organizacija vsakoletnega tedna boja proti raku. V tem tednu se posebej opozarjamo na moznosti prepreeevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja raka. Teden poteka pod raznimi gesli. Letosnji je bil, tako kot v Evropski skupnosti, posveeen raku pri moskih, predvsem opozarjanju nato, kaksni so mozni zaeetni znaki najpogostejsih rakov, in na dejavnike tveganja, ki sodelujejo pri njihovem nastanku. Stevilne epidemioloske raziskave so pokazale, da veeina dejavnikov (70-90%), ki jih povezujemo z nastankom raka, izhaja iz zivljenjskega in delovnega okolja. To so stevilne kemikal ije in sku pine kemikalij, ki smo jim izpostavljeni zaradi nasih navad in razvad (kajenje, fotografija: joco Znidarsic nepravi Ina prehrana, prevee alkohola), pa tudi nekateri bioloski (virusi in paraziti) in fizikalni dejavniki (razne vrste sevanj) v okolju. Te ugotovitve so vodile strokovnjake programa Evropa proti raku, da so oblikovali Evropski kodeks proti raku, deset nasvetov, ki naj bi pripomogli k temu, da bi se zmanjsala zbolevnost in umrljivost za rakom. Priporoeila so taka, da ne varujejo le pred rakom, pae pa tudi pred drugimi kronicnimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ozilja, ki so tudi sicer najusodnejse. Zato bi moralo upostevanje priporoeil Evropskega kodeksa izboljsati zdravstveno stanje nasploh. V nasem programu SLOVENIJA 2000 IN RAK je Evropski kodeks proti raku povzet v SEDEM DOBRIH NASVETOV. Drustvo za boj proti raku zeli bralce Onkologije spomniti nate nasvete, hkrati pa razloziti, zakaj so pomembni v primarni in sekundarni preventivi raka. 31 SLOVENSKI KODEKS PROTI RAKU: SEDEM DOBRIH NASVETOV Prvi stirje nasveti so namenjeni prepreeevanju zbolevanja za rakom in so zdruzeni pod geslom: nekaterim rakom se lahko izognete in izboljsate svoje zdravstveno stanje, ee zaenete ziveti bolj zdravo. 1. Ne kadite in omejite pitje alkoholnih pijac Rezultati raziskav v Evropi, na japonskem in v Severni Ameriki kazejo, da gre 83-92% pljuenih rakov pri moskih in 57-80% pri zenskah pripisati kajenju cigaret. z ueinki tobaka, bodisi samega, predvsem pa skupaj z alkoholom, je vzroeno povezanih 80-90 % rakov v ustni votlini, zrelu, poziralniku in grlu. Raki secnega mehurja, ledvic in trebusne slinavke so tudi povezani s kajenjem. Kajenje verjetno prispeva k nastanku zelodenega raka, levkemij, raka na maternienem vratu ter na debelem erevesu in danki, vendar vzroena zveza se ni clokoneno potrjena. Zaradi dolge latencne dobe, easa med prieetkom kajenja in pojavom raka, so danasnji s tobakom povezani raki posled ica razsi rjenosti kajenja pred vee kot dvema desetletjema. Zmanjsevanje deleza kadilcev med moskimi ze nakazuje, da zbolevnost za pljucnirn rakorn rned njirni ne narasea vee. Kasnejse sirjenje kajenja med zenskami pa se pri njih odraza v naraseanju zbolevanja za pljuenim rakom. ze vee let je znano, da ie skodljiv tudi tobaeni dim v okolju, pasivno kajenje. Na osnovi rezultatov epidemioloskih raziskav je Agencija za varovanje okolja v Zdruzenih drzavah Amerike leta 1992 proglasila, da je tobacni dim v okolju dokazano karcinogen za eloveska pljuea. Verjetno ni treba ponavljati, da je bilo aktivno kajenje ze leta 1964 proglaseno za dokazani pljueni karcinogen. Kot kaze, tobaeni dim v okolju poveeuje tudi nevarnost srenega infarkta, otroci kadilcev pa imajo pogostejso in hujso astrno. Urnrljivost zaradi vseh zdravstvenih posledic kajenja v srednjih letih (v starosti 35-69 let) je pri kadilcih trikrat veeja kot pri nekadilcih, priblizno polovica rednih kadilcev cigaret umre zaradi te razvade. Mnogi med njimi niso prav ONKOLOGI]A/ vprasanja in odgovori hudi kadilci, pomembno pa je, da so priceli kaditi v najstniskih letih. Polovica smrti zaradi tobaka je v srednjih letih, med 35. in 64. letom starosti, in vsak kadilec izgubi 20-25 let pricakovanega zivljenja nekadilca; preostala polovica smrti je po 70. letu starosti. Pomembna in jasna je ugotovitev, da prenehanje kajenja pred zbolenjem za rakom ali kako drugo resnejso boleznijo zmanjsa ogrozenost, tudi ce kadilec opusti kajenje sele v srednjih letih. Optimisticno sporocilo je torej, da ni nikoli prepozno opustiti kajenje: celo tistim, ki nehajo kaditi v srednjih letih, preden zbolijo za resnimi posledicami, se pricakovano trajanje zivljenja spet pribliza takemu kot pri nekadilcih. Nezmerno pitje alkoholnih pijac povecuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil samo po sebi in skupaj s kajenjem. Ucinek obeh je priblizno zmnozek ucinkov posameznega dejavnika. Relativno tveganje teh rakov je pri hudih kadilcih in pivcih alkohola od deset do stokrat vecje v primerjavi z nekadilci in nepivci alkoholnih pijac. Kot kazejo epidemioloske raziskave, je v razvitem svetu nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil pri nekadilcih in abstinentih zelo majhna. Alkohol veca nevarnost teh rakov tudi sam po sebi, ne le skupaj s kajenjem. Zdi se, da je pomembna kolicina popitega etanola, ne glede na izvor, zato je treba zmanjsati pitje vseh alkoholnih pijac. V Sloveniji smo po zbolevanju in rastocem trendu zbolevanja za raki v podrocju glave in vratu, ki so povezani s kajenjem in pitjem, med prvimi v Evropi, pri prezivetju pa zaradi poznega odkrivanja med zadnjimi. Pitje alkohola je povezano tudi s primarnim jetrnim rakom, ceprav je to zvezo v epidemioloskih raziskavah teze odkriti, saj vecina z alkoholom povezanih jetrnih rakov nastane v ciroticno spremenjenih jetrih. Zaradi alkoholne ciroze marsikdo opusti ali omeji pitje alkohola. Prekomerno pitje povezujejo tudi z rakom dojk. Zveza je resda sibka in ne povsod priznana, ker pa je to zveza z rakom, ki je v razvitem svetu med najpogostejsimi, lahko ze malo povecano tveganje pomeni veliko stevilo novih primerov raka. 2. jejte sadje in zelenjavo in pazite, da ne boste preteiki Z zadostno gotovostjo lahko trdimo, da sadje in zelenjava varujeta pred raki na prebavilih in dihalih, le zelenjava pa morda tudi pred raki, povezanimi s hormoni (na dojki, maternici in prostati). Negativno zvezo z raki kazeta predvsem surova, sveza rumeno-zelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cvetaca, zelje, listnata solata, cesen, cebula, paradiznik, druga zelenjava in sadje iz sku pine agrumov. Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vitamini C, E, beta karoten in selen so antioksidanti. Kisik, ki je nujen za zivljenje, v celicah povzroca tudi nastanek nestabilnih molekul, prostih radikalov, ki okvarjajo eel ice in zmanjsujejo njihovo naravno sposobnost, da se branijo pred nastankom raka. Po drugi strani pa imajo eel ice sisteme, s katerimi zmanjsujejo nastanek prostih radikalov ali pa jih unicujejo potem, koso nastali. Ti sistemi potrebujejo antioksidante, ki nastajajo v celicah ali pa jih zauzijemo s hrano. Zato je pomembno, da s sadjem in zelenjavo pojemo dovolj teh snovi. Zanimivo je, da je pred leti paradiznik veljal za nevarnega. Danes vemo, da to ne drzi, saj je v njegovi rdeci barvi zascitni karotenoid likopen, dvakrat mocnejsi antioksidant kot beta-32 karoten. Scitil naj bi pred rakom prostate. Zaenkrat na trziscu se ni vitaminskih pripravkov, s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili ta zivila. Na osnovi raziskav domnevamo, da za zascito ni pomemben le eden od vitaminov, pac pa vee in v naravnem razmerju, kot so v osnovnih zivilih, torej sadju in zelenjavi. Na vprasanje o tem, ali so vlaknine iz sadja, zelenjave in neoluscenih zit, predvsem psenicnih otrobov, zascitne same po sebi ali zaradi drugih sestavin teh zivil, ni dokoncnega odgovora. Nevarnost raka na debelem crevesu zmanjsujejo po eni strani zato, ker vezejo veliko vode, zato nabreknejo in tako mehanicno pospesijo praznjenje crevesa, po drugi strani pa vezejo tudi strupene in karcinogene snovi. Ljudje, ki dobijo dnevno vee kot 40% kalorij iz mascob, naj bi bili bolj ogrozeni z raki na debelem crevesu, prostati, morda tudi trebusni slinavki, dojki, jajcnikih in maternicnem telesu. Mascobe so v zivilih v obliki holesterola, nasicenih, mononenasicenih in polinenasicenih mascobnih kislin. Razne vrste mascobnih kislin razlicno vplivajo na nevarnost raka. Skodljive so predvsem nasicene mascobne kisline in holesterol, ki so v hrani zivalskega izvora. Nekatere presnovne raziskave, pa tudi izkusnje iz sredozemskih dezel kazejo, da hrana, v kateri je precej mononenasicenih mascob (npr. iz olivnega olja), ni tako nevarna in da je lahko v nekaterih primerih celo zascitna. Pri nastanku raka debelega crevesa proucujejo tudi vlogo rdecega mesa. V nekaterih raziskavah se mascobe niso izkazale za nevarne, pac pa rdece meso. Druge raziskave porocajo o zvezi med rdecim mesom in raki dojke in prostate. Na vprasanje, ali vodijo do teh rakov zivalske mascobe v mesu, beljakovine oz. druge sestavine mesa, ali pa heterociklicni amini, ki nastajajo pri pecenju mesa, se vedno ni dokoncnega odgovora. Prekomerna telesna teza je navadno posledica prevelikega vnosa predvsem premastne hrane in premajhne telesne dejavnosti, oboje pa je povezano z nastankom raznih bolezni, med drugim tudi raka. Amerisko drustvo za raka je spremljalo milijon prostovoljcev, ki so odgovorili na razna vprasanja, med drugim tudi o tezi in visini. Pri analizi 750.000 vprasalnikov so ugotovili, da so imeli moski, ki so bili za najmanj 40% pretezki, za 33% vecje tveganje smrti, zenske pa za 55%. Umrljivost je bila vecja od pricakovane pri rakih debelega crevesa in danke, maternicnega telesa, zolcnika in dojke. Telesna dejavnost, prevelika telesna teza in mascobe v prehrani so povezane na poseben bioloski nacin, zato je njihovo neodvisno vlogo pri nastanku raka tezko ugotoviti. Domnevamo, da telesna dejavnost poveca crevesno gibljivost ins tem skrajsa cas prehoda presnovnih ostankov skozi crevo, spreminja raven prostaglandinov in presnovo zolcnih kislin, vpliva na imunski sistem in na raven inzulina, z vsem tem pa zmanjsuje nevarnost raka debelega crevesa. 3. lzogibajte se prekomernemu soncenju in pazite, da vas sonce ne opece Soncno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki ga glede na valovno dolzino delimo v tri obmocja, ki imajo razlicen ucinek na clovesko telo. lnfrardece sevanje obsega zarke z ONKOLOGijA/ vprasanja in odgovori valovno dolzino nad 780 nm. Tega dela soncnega spektra ne vidimo, pac pa ga cutimo kot toploto, s katero nas sonce ogreva. V drugem obmocju, 440 do 780 nm, je vidna svetloba, v tretjem pa ultravijolicni spekter, ki ga tudi ne vidimo. Tudi ultravijolicni spekter delimo na tri obmocja, UVA, UVB in UVC. Obmocje UVA ima najdaljso valovno dolzino in spodbuja nastanek koznega barvila. Obmocje UVC ima najkrajso valovno dolzino; zemeljskega povrsja ne doseze, ker ga 18 do 40 km nad zemljo prestreze ozon. Za zbolevanje za koznim rakom je odgovorno obmocje UVB. Ta del ultravijolicnega spektra lahko okvarja gene v celicah povrhnjice, zavira pa tudi obrambni sistem, s katerim organizem unicuje spremenjene eel ice. Tudi vecino tega sevanja prestreze ozon visoko v ozracju, tako da ga do zemeljskega povrsja pride le manjsi del. Znanstveniki ugotavljajo, da se je ozonska plast zaradi civilizacijskih dejavnosti (promet, predvsem letalski, pa tudi uporaba freona, plina v hladilnikih in kozmeticnih prsilkah) v zadnjih desetletjih stanjsala. Vecji delez zarkov UVB poveca moznost celicnih sprememb v povrhnjici, zato je zdaj se bolj utemeljeno opozorilo, da pretirano soncenje brez ustrezne zascite ni zdravo. Ljudje, ki se dolgotrajno izpostavljajo soncu, dobijo po vee letih tanko in suho kozo s stevilnimi rjavkastimi in sivimi lisami. Na njej se postopno pojavijo rdeckasta hrapava mesta, iz njih pa bradavicaste lehe. Te spremembe lahko same po sebi izginejo, pri nekaterih pa iz njih nastane kozni rak. S soncenjem je povezan predvsem bazaliom. Vecinoma se kaze kot razjeda, ki se zaceli s krasto; ko odpade, pa je pod njo spet razjeda. Ce spremembe ne zdravimo, se lahko poveca in prodira v globino, lahko tudi v kost, ki lezi pod kozo. Zelo redko povzroca zasevke v oddaljenih organih. s prekomernim soncenjem je povezan tudi maligni melanom, ki vecinoma nastane iz temnih koznih znamenj. Pogostejsi je pri svetlopoltih ljudeh, ki na soncu tezko porjavijo in so bili pogosto opeceni, predvsem v mladosti. V primerjavi z drugimi vrstami koznih rakov je redkejsi, vendar se tudi v Sloveniji zbolevnost za njim povecuje. 4. Spostujte predpise o varnosti pri delu Odkritje karcinogenov v industriji in rakov, povezanih z njimi, ter odstranitev teh snovi z delovnih mest je eden velikih dosezkov epidemiologije tega stoletja. V splosnem je delez rakov, ki jih lahko pripisemo delovnim razmeram, bistveno manjsi od tistega, ki je posledica nezdravih zivljenjskih navad. Ocenjujejo, da je le okrog 4% vseh rakov posledica karcinogenov na delovnem mestu. 0 tem, ali je zveza med kako kemikalijo in rakom pri cloveku res vzrocna, vecinoma presojajo skupine strokovnjakov, ki snovi po posebnih merilih razvrscajo v vee skupin glede na stopnjo dokazane povezanosti z rakom. Med najbolj znanimi je seznam Mednarodne agencije za raziskovanje raka iz Lyona. Na njem so kemikalije, njihove zmesi ali proizvodni postopki, pa tudi virusi in fizikalni dejavniki razvrsceni v stiri skupine. v prvi skupini (skupina 1) so tisti, za katere je dovolj dokazov o karcinogenosti za ljudi. Tako v to skupino sodijo azbest, nekateri aromatski amini, benzen, berilij, kromove in niklove spojine in nekatere druge, ki so jim delavci izpostavljeni na delovnih mestih. 33 To priporocilo spodbuja odgovorno ravnanje na treh podrocjih. Najprej morajo zakonodajalci upostevati znane ugotovitve in rezultate epidemioloskih raziskav, v katerih odkrivajo karcinogene v zvezi s poklicem, in zakonsko predpisati ukrepe, s katerimi bi kar se da zmanjsali izpostavljenost delavcev. Delodajalci morajo te predpise upostevati. Seveda morajo navodila o varnosti pri delu natancno upostevati tudi delavci. 5. Prisluhnite svojemu telesu To navodilo sloni na spoznanju, da zgodnejse odkritje rakov veca uspesnost zdravljenja. Opozarja na mozne zacetne simptome in znake raka. Vecinoma se v resnici za njimi ne skriva rak, ker pa se lahko, se je o njih treba posvetovati z zdravnikom. lzkusnje po svetu, pa tudi nase, namrec kazejo, da ljudje vse predolgo odlasajo z obiskom zdravnika ins tem zamudijo cas, ko bi bolezen lahko se uspesno zdravili. V knjizici, ki je izsla ob letosnjem tednu boja proti raku, moske op~:>zarjamo na naslednje znake: • spremembe v ustih ali grlu, hripavost, ki opozarjajo na morebitnega raka ustne votline, zrela ali grla • trdovraten kaselj, ki lahko kaze na pljucnega raka • tezave z zelodcem, prebavne motnje, nenamerno hujsanje, ki so lako zacetni znaki raka prebavil, predvsem zelodca, debelega crevesa in danke • kri v urinu, ki lahko opozarja na raka ledvic ali secnega mehurja • tezave pri uriniranju, ki lahko spremljajo raka prostate • oteklina ali zatrdlina v enem modu ali v obeh je lahko opozorilo na raka mod • ranica na kozi, ki sene celi, ali sprememba materinega znamenja sta lahko zacetek koznega raka ali malignega melanoma • zatrdlina kjerkoli na telesu pa lahko pomeni tudi povecane bezgavke zaradi Hodgkinovega ali ne-Hodgkinovega I imfoma. Sesti in sedmi nasvet spodbujata zenske k rednemu pregledovanju dojk in k ginekoloskim pregledom. SKLEP Staranje prebivalstva in razsirjenost nevarnostnih dejavnikov prispevajo k temu, da se breme raka povsod po svetu povecuje. S celostnim pristopom na vseh podrocjih nadzorovanja raka - od primarne, sekundarne in terciarne preventive do rehabilitacije- lahko pripomoremo k temu, da bi se to breme vsaj del no zmanjsalo. Pomembna naloga vseh zdravstvenih delavcev je poucevanje prebivalstva o moznostih za preprecevanje raka, pa tudi opozarjanje na mozne znake te bolezni pri ljudeh zato, da bi morebitno bolezen cim prej odkrili ins tem izboljsali moznost za ozdravitev. • 

Slovenski kodeks proti raku - kaj lahko svetuje zdravnik za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka?

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=17698&dn=

Slovenski kodeks proti raku - kaj lahko svetuje zdravnik za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka?

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations