Odločitev o izvajanju ali opustitvi postopkov, s katerimi vzdržujemo ali podaljšujemo življenje, je vedno težka. Številne razprave, smernice, priporočila etičnih odborov oz. komisij so do neke mere opora ali moralni kompas, vendar pa zdravnik na koncu vedno ostane razpet med stroko, bolnikom, vestjo in svojci. Priporočila, ki veljajo za kritično bolne, pogosto težko prenesemo v okvir terminalno bolnih. Večinoma vključujejo bolj agresivne ali »herojske« postopke, npr. umetno ventilacijo ali hemodinamsko podporo. S hidracijo in umetno prehrano skušamo zadovoljiti predvsem dve osnovni življenjski potrebi, žejo in lakoto. In v tej luči ju večinoma obravnavamo bolj kot postopka za lajšanje trpljenja, ne pa kot postopka za vzdrževanje življenjaThe decision to withhold life sustaining measures is always difficult. Countless discussions, suggestions, recommendations by ethical committees offer some support or moral compass in making these decisionshowever, in the end, one always finds himself torn between one\u27s own conscience, patient, patient\u27s family and science. The guidelines that apply to critically ill rarely apply to palliative care. Artificial hydration and nutrition primarily attempt to satisfy basic human needs for food and drink. As such they are often regarded as easing suffer rather than sustaining life
