Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.Članek obravnava proces prepoznavanja lokalnih potencialov za pilotno območje Pohorje. Pri tem posebej poudarja potrebo po strateškem načrtu vključevanja deležnikov. Teoretični model smo na pilotnem območju preskusili. Ker gre za gozdno območje, je vloga gozdarstva pri tem zelo pomembna, ugotovili smo celo, da bi lahko postalo nosilec razvoja pilotnega območja. Identifikaciji deležnikov je sledila serija delavnic s SWOT-analizami in določitvijo indikatorjev trajnosti. Merili smo tudi kakovost vključevanja deležnikov v proces. Tako jih 79 % meni, da so njihovi predlogi povsem ali večinoma upoštevani, z rezultati je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih 78 %, pričakovanja so bila večinoma oziroma povsem zadovoljena pri 80 % udeležencev. Kakovostna vključenost deležnikov v načrtovalski proces poveča izvedljivost načrta, deležniki se z načrtom poistovetijo in so sonosilci ter promotorji njegovega uresničevanja. Visoko stopnjo trajnostnega razvoja zagotavljamo tako z izobraževanjem in informiranjem deležnikov kot tudi z usmerjanjem nastajanja načrta
