Krajnc, Nike

Medved, Mirko

Piškur, Mitja

Digital repository of Slovenian research organizations

 G ozdovi in njihova dostopnost za vse ljudi so tržna priložnost in primer-jalna prednost Slovenije. Gozd omogoča razvoj sonaravnega turizma in je podlaga za kulturno in duhovno promocijo v mednarodnem prostoru.   O kolju prijazno in trajnostno gospo-darjenje s slovenskimi gozdovi se uveljavlja s smotrno izrabo proizvodnih vlog gozdov ob hkratni krepitvi ekološ-kih in socialnih funkcij gozdov.   Z  a Slovenijo so gozdovi simbol pre-poznavnosti, saj smo z  60 % goz-dnatostjo tretja najbolj gozdnata država v Evropi. V gozdovih se zrcali več deset-letna praksa trajnostnega gospodarjenja.    D anes je gozd najpomem-bnejši ponor CO2. Ogljik skladišči v nadzemni in podzemni dendromasi, v tleh, v dendromasi v raz-kroju in v opadu. Samo v nadzemni in podzemni den-dromasi je uskladiščenih okrog 410 M t ekvivalentov CO2, kar je 20 kratnik letnih emisij CO2 v Sloveniji. Letna akumulacija CO2 zaradi povečeva-nja lesnih zalog je bila v letu 2004 od 5,5 do 6,4 M t ekvivalentov CO2 oziroma okrog 30 % letnih emisij Slovenije.   0,63  179  2,48 Avtorji: Nike Krajnc, Mitja Piškur, Mirko Medved;  Izdaja: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba: Silva Slovenica; Lektura: Henrik Ciglič; Ilustracije: Robert Krajnc  Tisk: Schwarz d.o.o. junij 2007 v 5000 izvodih CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  630*8(497.4)  KRAJNC, Nike    Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije / [avtorji Nike Krajnc, Mitja Piškur, Mirko Medved ; ilustracije Robert Krajnc]. -Ljubljana : Silva Slovenica, 2007  ISBN 978-961-6425-34-6 1. Piškur, Mitja 2. Medved, Mirko 233816320  Površina gozda (ha/preb.) Lesna zaloga v gozdovih  (m3 /preb.) Posek lesa  v gozdovih (m3/preb.) Slovenija Avstrija Italija Madžarska Hrvaška  0,48  0,47  0,20  0,17  143  78  33  25  1,55  1,09  0,55  0,17 L es iz slovenskih gozdov je najpo-membnejša obnovljiva surovina v državi, primerna tako za oskrbo  predelovalne industrije kot tudi za energetske namene.   E konomske, ekološke in social-ne prednosti rabe lesa so razvojna priložnost Slovenije, predvsem za podeželje.   S  skladiščenjem ogljika v lesnih izdelkih začasno prispevamo k ugodnejši bilanci toplogrednih plinov. Z vidika substi-tucije je les pomemben kot energent, s katerim nadomeščamo fosilna goriva. Poraba energije za predelavo lesa v lesne izdelke je nižja kot pri predelavi konkurenčnih materialov.   Poraba okrogle-ga lesa   (m3/preb.)   1,37   3,02   0,24   0,51 0,78 S lovenija ima med vsemi sosednjimi državami največ gozdov in najvišjo lesno zalogo, preračunano na prebivalca. Posek lesa na prebivalca je najvišji v Avstriji, v Sloveniji je za skoraj kubični meter nižji. Poraba vsega okroglega lesa in predelava lesa na prebivalca sta najvišji v Avstriji. V Sloveniji sta ta kazalca več kot dvakrat nižja kot v Avstriji, vendar izrazito višja kot v drugih sosednjih državah. Gozdarski inštitut Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana, www.gozdis.si www.aure.si Kazalci pomena gozdov in lesa v Sloveniji in sosednjih državah (vir: FAOSTAT, GFRA 2005, preračun GIS) GEF Proi zv odnja i v erni h  i n  v l akneni h  pl ošč7%Raba dru gega i nd. l esa3%Proi zv odnja cel u l oze26%Proi zv odnja fu rni rja4%Proi zv odnja žaganega l esa60%V  predelovalnih dejavnosti se porabi več kot 80 % okroglega lesa iz Slovenije. Največji porabniki okroglega lesa so žagarski obrati, ki skoraj v celoti predelujejo les iz slovenskih gozdov. V proi-zvodnji rezanega in luščenega furnirja je bilo v letu 2004 porabljeno skoraj 100.000 m3 hlodov, nad polovico vhodne surovine je izviralo iz uvoza.   P roizvodnja celuloze in lesovine je bila v letu 2004 drugi največji porabnik lesa. Poraba okroglega lesa pri proizvodnji vlaknin se je od leta 2000 do 2005 gibala okrog 500.000 m3, od tega je polovi-ca izvirala iz uvoza. Po letu 2005 se poraba okroglega lesa za celulo-zo zmanjšuje. Tretji največji porabnik okroglega industrijskega lesa je bila proizvodnja ivernih in vlaknenih plošč. Raba drugega indus-trijskega lesa, ki zajema jamski les, les za proizvodnjo tanina in les za drogove, se zmanjšuje.  E videntirani posek lesa v Slovenskih gozdovih (bruto m3) se je od leta 2000 do 2006 povečal za 43 %. V letu 2006 je bil sku-pni posek 3,7 milijonov m3, od tega 60 % iglavcev. V letu 2000 je evidentirani posek znašal tri četrtine možnega poseka, v letu 2006 pa že 82 %. Pri iglavcih so v strukturi prevladovali hlodi s 75 % deležem, pri listavcih pa les za kurjavo s 66 % deležem.  2.100.000  m3 neto Raba  okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih Pridobivanje lesa na  družinskih kmetijah Raba lesa v energetske namene O d leta 2000 v Sloveniji spremljamo gospodarjenje z gozdovi na družinskih kmetijah z rednimi raziskavami Statističnega urada RS (SURS). Rezultati kažejo, da se je v obdobju 2000 – 2005 povečal posek lesa za kurjavo za eno četrtino. Povečanje je bilo izrazito predvsem v obdobju 2004/2005. Posek lesa za drugo rabo je ostal na enakem nivoju.  Raba okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih (2004) (Vir: SURS, Preračuni GIS) (Vir: SURS, Preračuni GIS) (Vir: ZGS, Preračuni GIS) Proizvodnja okroglega lesa na družinskih kmetijah (m3/ha)  (Vir: SURS, Preračuni GIS) V  letu 2006 je postala Slovenija neto izvoznik okroglega lesa. Les slabše kakovosti dosega 85 % celotnega uvoza okroglega lesa. Dobro polovico izvoza je okrogli les slabše kakovosti. Pri igla-vcih prevladuje izvoz hlodov za žagarske obrate v Avstriji. Pri lis-tavcih prevladuje izvoz lesa za kurjavo v Italijo. -  1 ,0  2 ,0  3 ,0  4 ,0  1 9 9 9 /2 00 0 2 00 2 /2 0 03 2 0 04 /2 0 05Les za kurjavo Ostali okrogli les01 00.000200.000300.000400.000500.000600.0002003 2004 2005 2006Hlodi Les za kurjavo Drug OKL01 00.000200.000300.000400.000500.000600.0002003 2004 2005 2006Hlodi Les za kurjavo Drug OKL0500.0001 .000.0001 .500.0002.000.0002.500.0003.000.0003.500.0004.000.0002000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Listavci Iglavci3 Uvoz okroglega lesa (OKL) v m Posek lesa v m   3 3 Izvoz okroglega lesa (OKL) v m Z a Slovenijo je les kot energent med najpomem-bnejšimi obnovljivimi viri energije. V Sloveniji ogrevamo z lesom kot edinim ali glavnim virom energije 30 % stanovanj. Po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije porabijo gospodinjstva letno več kot 1 milijon m3 okroglega lesa za ogrevanje. Za proizvodnjo energije so pomembni še lesni ostanki, ki se večinoma porabljajo v lesnopredeloval-ni industriji in sistemih daljinskega ogrevanja. R azmerje med rabo okroglega lesa in lesnih ostankov za proizvodnjo energije je 1,5:1. Dejstvo je, da se praktično ves evidentirani okrogli les za kurjavo porabi v gospodinjstvih. Večino lesnih ostankov pa pora-bijo lesnopredelovalna podjetja sama za pokrivanje lastnih potreb po toploti in električni energiji.  

Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations