Lipoglavšek, Marjan

Digital repository of Slovenian research organizations

I Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 19g6, s. 59 - 65 |GDK: 851:852:853:526KAKOVOST GOZDNIH LESNIH PROIZVODOVMarjan LTPOGLAVSEK'lzvleiekAvtor navaja razloge za nujnost dolocanja kakovosti gozdnih lesnih proizvodov vSloveniji. Ker dosedanjijugoslovanski standardi niso ustrezni, evropskih ali mednarodnih5e ni, pa tudi nacionalni standardl evropskih de2el so prevec razlitni med seboj inrazlicni od jugoslovanskih, potrebujemo nove slovenske standarde za kakovostokroglega lesa. Avtor predlaga poti, kako jih oblikovati. Razpravlja o primemostikriterijev: dimenzij in napak lesa za oceno kakovosti sortimentov.Kjuene besede: kakovost, gozdni lesni proizvodi, standard, okrogli lesTHE QUALIW OF FOREST TIMBER PRODUCTSAbstractThe paper discusses reasons for determination of the quality of forest timber products inSlovenia. The former Yugoslav standards are unsuitable, there are no commonEuropean or intemational standards yet, while standards of individual Europeancountries differ too much from one another and from the former Yugoslav standardsused in Slovenia. Therefore new Slovenian standards of roundwood are 'needed.Suggestions are put fonrard about how these standards could be developed. Criteria forassessment of the quality of forest timber assortments such as dimension and woodfeatures are also discussed.Key words: quality, forest timber products, standard, pundwood'dr., redni profesor, Biotehni5ka fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vetna pot 83, 1000 Liubljana,SLOZbomiK gozoar$va In tesar$ve, 511 POTREBNOST OPREDELITVE IGKOVOSTIGozdnogospodarske razmere v zmernem podnebnem pasu, kamor sodi SrednjaEvropa, torej tudi Slovenija, omogodajo gojenje in pridobivanje zelo kakovostnihgozdnih proizvodov. Z de2elami na severu Evrope, Azrje in Amerike, ki imajoobseZne gozdove iglavcev, ne moremo tekmovati z masovno proizvodnjo lesa,ampak kvedjemu z izbrano kakovostjo sortimentov vedje debeline. Podobnesortimente lahko daje tudi tropski gozd, vendar so ti daled od potro5nikov, kilahko kakovost ovrednotijo in placajo. eeprav postajajo druge funkcije gozda vsodobnih druZbah vse pomembnej5e, gospodarjenje z gozdom ni moZno brezdohodkov od lesno proizvodne funkcije. Kadar se obseg se6enj (etat) zmanjSuje,postane za zagotovitev dohodka in vzdr2evanje socialnih funkcij gozda kakovostproizvodov pomembnejSa.Da bi gozdarji lahko izbrali med Stevilnimi sortimenti najbolj5e in jih primernoocenili in prodali, moramo skupaj z lesarji najprej opredeliti kakovost oziromadolociti kriterije ali zahteve za uporabnost sortimentov. Ker je ravno zagospodarske razmere v zmernem pasu znadilna tudi zelo velika pestrostsortimentov, tako po dimenzijah kot po drugih kakovostnih znadilnostih, pa tudipo namenu uporabe, je izbira kriterijev pomembnej5a in te2avnej5a kot drugod.Geografska lega in pokrajinska pestrost Slovenije bo vedno povzrodala tudiveliko pestrost gozdnih lesnih proizvodov. Stabilne in trajne opredelitve kakovostipa ne potrebujerno samo za prodajo lesa oziroma za doseganje najbolj5egaizkupiEka za napadle sortimente, ampak tudi za uspeino krojenje obstojecega,razpolollJivega (odkazanega) drevja 2e pri sednji.Za dolodanje ciljev gospodarjenja pri gojenju gozdov, ko je cilj skoraj vednovrednostni prirastek, tudi potrebujemo predeljeno kakovost proizvodov. Prodajalesa po masi, po povprecni kakovosti ali takemu nacinu podoben promet z lesompraktidno tznili vsa prizadevanja stroke pri gojenju gozdov. Opredelitev kakovostije potrebna 5e za usmerjanje deficitarne lesne surovine v tak5no uporabo inpredelavo lesa, ki posamezne proizvode najbolje ovrednoti, torej k tistemupotro5niku, ki uspe iz dolo6enega proizvoda dosedi najvecji dohodek. (Vsem namje jasno, da je Skoda iz hloda za furnir izdelovati palete ali drva za kurjavo,vendar se je to dogajalo in se Se. Vendar na zatetku moramo najprej vedetikak5en naj bo hlod in kak$na so drva). Torej tudi lesarji potrebujejo za poslovnouspe5nost opredeljeno kakovost, da bi lahko za svoje namene, za svojeproizvode izbrali najprimernejSo surovino in zanjo pladali toliko kot je res vredna.Res je, da se deleZ stro5kov za les v skupnih stro5kih finalne lesne predelaveLrpogtavseK: na|(ovost gozuliln tesntn prolzvoqovzmanj5uje in zato opredelitvi kakovosti posveda manj pozornosti kot bi jo morala.Pa vendar je v Sloveniji uvajanje trZnih razmer, pojavljanje vse ved prodajalcev inkupcev lesa v prehodnem obdobju povecalo potrebo po razvrScanju sortimentovpo kakovosti. Potrebno je izvajalskim podjetjem pri prodaji lesa iz driavnihgozdov, Se bolj pa pri odkupu lesa iz zasebnih gozdov.2 NEPRIMERNOST DOSEDANJIH MERTLMnogo razlogov je, da potrebujemo v Sloveniji nove enotne kriterije zaopredefitev posameznih proizvodov in njihove kakovosti. Eden od pomembnihrazfogov je ta, da so bili doslej uporabljeni jugoslovanski standardi zlasti zanajmasovnej5e hlode povsem diskreditirani, ker jih je ob plansko dolodenih cenahvsak uporabljal drugade. Kriteriji za razvridanje lesa pa morajo biti v majhniSloveniji z 2ivahnim prometom lesa ob vsakem dasu in povsod enaki, neodvisniod hitro krajevno in dasovno spremenljivih cen za les. Jugoslovanske standardeza okrogel les zaradi dolgoletnega neupo5tevanja vsak razume po svoje, depravje kakovost v njih zelo podrobno in natandno opredeljena s Stevilnimi tolerancaminapak lesa. Zato po moje dolodanje npr. cene lesa na panju z oceno sestavesortimentov ni mogoh. (Za isti sestoj bo,namred nekdo ocenil 5o/o F, drugi 15 alive6, ker imata ob JUS-u vsak svoje kriterije za Fl. Tudi vse analize kakovostnesestave prodanih proizvodov so nezanesljive, saj je bila kakovost zelospremenljiva. SlabSo kakovost so na papirju (fakturah) prodajali za boljSo (in tegaje lesarjev 5e vedno strah in zahtevajo minimalne tolerance v standardih, v praksipa mnogo vec tolerirajo). Ravno podrobnost opredel.ievanja napak lesa ali"zamotanost" kriterijev kakovosti je tudi eden od razlogov manj5e uporabnostijugoslovanskih standardov. Morda najpomembnej5i razlog pa je, da so zarazvr5danje razpoloZljive oblovine, predvsem hlodov, v kakovostne razredepremalo selektivni. Zaradi neopredeljenih zahtev (iglavci) neuporabnega lesa zahlode ne izlodajo dovolj ali zaradi preostrih zahtev prevec lesa razvrstijo vnajslab5i kakovostni razred (listavci, deloma iglavci - TURK 1982, LIPOGLAVSEK1992,1994).Jugoslovanski standardi opredeljujejo kakovost sortimentov tudi ali v prvi vrsti ponamenu uporabe. Za usmerjanje proizvodov je to ugodno, vendar sodobnejiistandardi opredeljujejo znotraj neke vrste sortimentov Siroke uporabe (npr. hlodi,industrijski les, ipd.) samo kakovost od najbolj5e do najslab5e, potem je pauporabnikom lesa prepu5deno, da izbirajo za svojo uporabo najprimernej5ikakovostni razred. Pri dosedanji uporabi standardov smo uporabljali samoo 1zDomrK gozoar$va In tesar$va, bldofodila o najmanj5ih dimenzrlah in so imele zato napake lesa pri razvridanju pokakovosti odfodilnej5i vpliv od dimenzij. Pozabili smo, da predvidevajo standarditudi razvrSdanje okroglih sortimentov po debelinskih razredih. Tudi to bi morali prinovih slovenskih standardih izboljiati. Oditno je, da bi v urejenem tr2nemgospodarstvu potrebovali nove slovenske standarde za okrogli les. Ker ti verjetnone bodo mogli mimo napak lesa kot enega od kriterijev za razvricanje pokakovosti, potrebujemo torej tudi standard o nadinu prepoznavanja in merjenjanapak lesa. Ker so se spremenili tudi nadini merjenja kolidine sortimentov,potrebujemo vsaj 5e en osnovni standard o nadinih merjenja in radunanju kolidinesortimentov.3 OBLIKOVANJE NOVIH SLOVENSKIH STANDARDOVKako izdelati nove standarde, da bi se izognili vsaj nekaterim pomanjkljivostimdosedanjih in da bi se hkrati pribliiali standardom evropskih deZel, karnor se2elimo vkljucevati? Ko bi Evropa imela enotne, uveljavljene in tudi v praksiuporabljene standarde za okrogli les, bi bilo najsmotrneje privzeti take standardekot slovenske standarde (SIST) in jih postopoma uvajati v uporabo. Vendar dosedaj obstajajo samo zelo razlieni standardi v posameznih evropskih deielah, kiimajo tudi razli6en nadin ugotavljanja znadilnosti lesa (dimenzij in napak lesa).Obstaja tudi mednarodni standard o ugotavljanju in merjenju napak lesa. ZarazvrSdanje okroglega lesa po kakovosti, pa so 2e nastali predlogi evropskihstandardov (prEN) za posam ezne drevesne vrste. V teh predlogih je nadinugotavljanja napak oziroma toleranc napak nekoliko drugaden, kot smo ga doslejvajeni pri nas. Predlogi so nastali v letih 1994 in 1995 in niso usklajeni indogovorjeni. Bojim se, da zaradi obstoje6ih velikih razlik med evropskimideZelami (npr. od Finske do Portugalske) pri proizvodnji in prodaji gozdnih lesnihproizvodov Se dolgo ne bodo. Tudi 6e se bo Evropa o njih dogovorila, 5e dolgone bodo zafuiveli v praksi. Predlogi standardov poleg minimalnih dimenzij vkakovostnih razredih A B C D zelo podrobno predpisujejo tolerance vseh moZnihnapak lesa. V razred D je vklju6en tudi ves tanek okrogel les, saj nima dolocila ominimalnem premeru. V bolj5ih kakovostnih razredih so tolerance napak zelomajhne oziroma ostre, v najslabSem ie pa dovoljeno skoraj vse. S takimi standardine bi dosegli nobene poenostavitve dosedanjega razvrS6anja lesa po kakovosti.Res pa je, da vedina napak zelo redko nastopa in samo nekaj napak, predvsemgrdavost doloda kakovost sortimentov. V letih 1992 in 1994 sta bila izdelanapredloga SIST za hlode iglavcev in za bukove hlode. Posku5ali smo ukinitirazvr66anje po namenu uporabe in poenostaviti do sedaj veljavni JUS. ZLIPUVIaY)rtn, no|\uYUJt guz,ut ||t I t(')t ||t I .pl rrtz vvr'rv vupo5tevanjem manjSega Stevila napak lesa za kriterij razvr56anja smo nekolikopoudarili minimalno zahtevano debelino lesa. Napak srca in napak oboda neopisujemo vsake posebej, ampak tolerance dolocamo skupaj za vse. Ker smougotovili, da so bili dosedanji standardi premalo selektivni pri razvrSdanju lesa pokakovostnih razredih, saj so veliko kolidino hlodov, zlasti pri listavcih (zaradislepic) uvrstili v najslab5i razred, smo tolerance spremenili (povecali) in takodosegli, da je najved obstoje6ega lesa v srednjem kakovostnem razredu. Privzorcih lesa po Sloveniji smo ugotovili (LIPOGLAVSEK 1992, 1994), da tipredlogi SIST razvr5dajo les po kakovostnih razredih tako, da je porazdelitevnormalnejSa od razvrS6anja po JUS. Po moje je pravilno tako razvr5danje, kive6ino fesa (ne pa vsega) razvrsti v srednji kakovostni razred, vendar tudi robnirazredi ne smejo biti prazni. To tudi omogoda vetji razpon cen med najbolj5o innajsfab3o kakovostjo, kar je pomembno za bolj5o izrabo (ovrednotenje) lesnesurovine.Za hlode smreke in jelke je nastal v delovni skupini pri Uradu za standardizacijoin meroslovje 5e en predlog SIST (lesarski), ki pa ni bistveno drugacen. Prvaposkusna razvrSdanja so namred pokazala, da je sestava sortimentov po obehpredfogih za razvricanie skoraj enaka. Celo od razvr5danja po JUS se nerazlikuje vedno, saj so tolerance gr€avosti enake. Tako lahko pri6akujemo, dabomo za iglavce kmalu dobili SIST za hlode. Kasneje bi lahko s predelavonekdanjih jugoslovanskih ali privzemanjem drugih nacionalnih standardov izdelali5e SIST za druge sortimente okroglega lesa. Upam, da bo kmalu nastal 5elesarski predlog za bukove hlode in nato uskladitev z gozdarskim in izdelavaSIST. Hkrati privzemamo postopoma terminolo5ke standarde za lo podrodje inosnovne standarde o spoznavanju in merjenju napak lesa. Tudi za merjenjedimenzij okroglega lesa, bi bilo mogoce privzeti evropske standarde. To vserabimo, 6e hodemo uveljaviti n izvajati standarde o kakovosti okroglega lesa.4 SMOTRNOST RAZVRSENru.IN PO KAKOVOSTIREBULA (1996) je ugotovil, da dimenzije hlodov jelke bistveno vplivajo naizkoristek in izkupidek pri predelavi - Zaganju hlodov. lzradunalje, da upoStevanjetoferanc napak zelo malo prispeva k opredeljevanju porabnosti hlodov. Zatomeni, da taki standardi kot jih pozna vsa Evropa, niso potrebni in jih ie trebaoblikovati na novo. Tako se znova postavtja vpraSanje, ali pri opredeljevanjukakovosti in razvr3Eanju bolj poudariti debelino ali napake lesa. Ker je kakovost,kot je bilo redeno na za6etku, na5a primerjalna prednost, jo moramo potiskati vzoomtK gozqaNtva til tgsalstva, c Iospredje. Z upo$tevanjem samo dimenzij lahko hitro pridemo k pridobivanju maselesa brez kakovosti. Zato tudi ne bi bilo dobro, da bi velika vedina lesa (nad 80o/o) padla v nek srednji kakovostni razred, kajti s tem izgubimo selektivnostrazvr5canja. Menim, da je izhod iz te dileme v dveh vzporednih razvr5danjih, kotju imajo nekatere evropske deZele (tudi v JUS sta bili), enem po debelini, drugempo kakovosti. Potem so v istem kakovostnem razredu npr. hlodi ene debeline(obidajno vedje) vrednej5i od hlodov druge debeline. Podobno lahko uveljavimotudi razvr5danje po dol2ini. Pri hlodih iglavcev je npr. vrednost hlodov osnovnedol2ine (4 m) lahko vedja kot vrednost hlodov druga6nih doliin.Vedno znova pa velja, da Sele za opredeljeno, stalno in povsod enako kakovostlahko dolo6amo ceno. Ne smemo spreminjati opredelitev kakovosti, da bi doseglineko vnaprej dolodeno ceno, kot smo bili dolga leta vajeni. V liberalnem trZnemgospodarstvu so standardi neobvezni in le pripomo6ek za urejeno in teko6etrgovanje. Obvezni so za posamezne partnerje Sele tedaj, ko se za njihovoupo5tevanje pogodbeno dogovorijo. Opredelitev kakovosti z nespremenljivimikriteriji pa je nujna v urejenem tr2nem gospodarstvu. Niti v pravnih aktih (npr.odredba o izvozni taksi) ni mogo6e navajati posameznih sortimentov, ce ti nisoenotno opredeljeni za vso drZavo. Znova moramo ugotoviti, da opredelitevkakovosti proizvodov ali nove SIST za okrogel les zaradi Stevilnih razlogov(gozdarskih, lesarskih in narodno gospodarskih) potrebujemo, razen 6e nam jeribarjenje v kalnem ljubSe.5 SUMMARYIn forests of the moderate climate zone, the quality of forest timber products is of vitalimportance for economic effectiveness of a company. Assortments of the best qualitycan be produced only by proper silvicultural measures and timber production. Wood saleaccording to wood mass, that is in terms of average quality, does not guaranteeeconomic etfectiveness. Furthermore, it may even diminish all efforts at attaining valueincrement of trees.Because of the versatility of wood and its most different use, guidance on timberproducts requires timber classification according to quality. A stable and permanentdetermination of quality is needed not only for wood sale but also for efficient andprofitable bucking of trees already at felling. There are a number of reasons why inSlovenia new uniform criteria are needed for classification of individual products in termof quality. Which requirements hould be the most important in the future: the srnallestdimensions or tolerance for faults in the wood? What should be the new Slovenianstandards of roundwood with regard to the former Yugoslav and the present standardsused in different European.countries? How should the presently available timber andtimber products, especially the large quantities of logs, be classified into individualLtpugtctvJet\. r\d|\uvu)t gu4ut||tI tt )tIlr JIUtZvt,(IUyclasses in terms of quality according to the provisions of a standard? How should qualitybe defined so that such a definition would be constant and unaffected by prices andmarket situation? Answers to these questions shoutd be gradually worked out in co-ordination between forestry and timber economy experts in order to develop applicableoptionaf standards of roundwood.6 VIRILIPOG|-AVSEK, M., 1990. Standardizacija lesnih gozdnih proizvodov v Jugostaviji nEvropi, ZDIT gozdarstva in lesarstva, 77. Strokovno posvetovanje:Lesarsfuo, gozdarsfuo in Evropa 92, Nova Gorica, Ljubljana, 9 str.LIPOGLAVSEK, M., 1992. Razvr5danje hlodov iglavcev po standardih, GozdV 50, 5-6,267-276.LIPOGI-AVSEK, M., 1994. Standardiza bukove hlode, GozdV 52, 1,22-gO.LIPOGIAVSEK, M., (1996) Doloianje kakovosti proizvodov (referat), lzzivi gozdnetehnike, 8.5. 1 996, LjubljanaREBUI-A, E., 1996. Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke, GozdV. 54, 1,2-31.REBULA, E., 1996. Uporabnost standardov za razvr5danje gozdno lesnih sortimentov,GozdV 54. 5.REBU[4, E., 1996. Vpliv kakovosti hlodov na vrednost iaganega lesa (osebnosporodilo)TURK, 2., 1982. Kvalitetna struktura lesnih sortimentov, Gozd. V. 40,3, 116-124TURK, 2., 1991. Kako se lotiti priprav in uporabe standardov - kvalitetnih meril lesnihsortimentov, Les 43, 1-2

The quality of forest timber products

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations