Šinko, Milan

Digital repository of Slovenian research organizations

51. UvodEvropska unija je leta 2014 vstopila v novo program-sko obdobje 2014–2020, kar je vodilo tudi v pripra-vo ustreznih strateških dokumentov in programiranje njihove izvedbe. V prispevku obravnavamo proces oblikovanja in vsebino Strategije pametne specializa-cije z vidika z gozdom povezanih dejavnosti (gozdni sektor). Namen prispevka je seznaniti zainteresirane deležnike o SPS in možnostih sodelovanja v njenem oblikovanju. V ta namen bomo predstavili osnovne pojme s področja skladov Evropske unije in opisali sodelovanje z gozdom povezanih deležnikov v proce-su oblikovanja SPS in programiranja njenega izvaja-nja. S pomočjo platforme pametne specializacije1 oz. internetne baze podatkov so prikazani primeri vklju-čenosti z gozdom povezanih dejavnosti v nacionalne in regionalne strategije pametne specializacije ter pri-merjava s Slovenijo.2. Predstavitev pojmov s področja evropske ko-hezijske politikeEvropska unija za uresničevanje ciljev regionalne politike uporablja sredstva strukturnih in kohezijskih skladov, s katerimi izravnava razlike med regijami v dohodkih in priložnostih. Osnova za črpanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske-ga socialnega sklada in Kohezijskega sklada bo v programskem obdobju 2014–2020 enotni Operativni program (OP), ki je izvedbeni načrt Partnerskega spo-razuma (PS) med Slovenijo in Evropsko komisijo kot strateškega dokumenta izvajanja kohezijske politike. Partnerski sporazum natančno opredeljuje razvojne VKLJUČENOST GOZDARSTVA V STRATEGIJI PAMETNE SPECIALIZACIJE IN V PROGRAMIRANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014–2020Inclusion of forestry in smart specialization strategies and programming of European Cohesion Policy 2014–2020Milan Šinko*Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Jamnikarjeva 101, 1000 LjubljanaKljučne besede: Evropska unija, pametna specializacija, gozdni sektor, kohezijska politikaKeywords: European union, smart specialization, forest sector, cohesion policy* m. +386 41 826 263; e-naslov: milan.sinko@bf.uni-lj.si;                                                                               potrebe in možnosti za rast in je podlaga za izbor te-matskih ciljev operativnega programa. To je temeljna pogodba, ki jo podpišeta Evropska komisija in država članica, kjer je natančno opredeljeno, kako bo drža-va investirala evropska sredstva, kakšne spremembe načrtuje in kakšne rezultate.Partnerski sporazum vsebinsko sledi strategiji EU 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti in na nacionalni ravni izhaja (ex-ante pogojenost) iz Stra-tegije pametne specializacije, ki v skladu z OECD go-vori o »usmerjanju investicij v znanje iz javnih virov v določene dejavnosti z namenom krepitve primerjalnih prednosti v obstoječih ali novih področjih« (Burger, Kotnik 2014). Strategija pametne specializacije je tudi proces na nacionalni ravni, v katerem se v obliki do-kumenta nacionalne strategije določijo dejavnosti, v katere bi investicije virov verjetno spodbudile rast, ki temelji na znanju. Po RIS3 vodniku je njeno bistvo v koncentriranju virov znanja in njegovem povezovanju na omejeno število prioritetnih ekonomskih dejavno-sti (Wostner 2014). Strategija pametne specializacije vsebuje področja, ki imajo jasen tržni potencial in je osredotočena na dejavnosti in ne gospodarske sek-torje same po sebi (Jenko 2014). Strategija je speci-alizacija, ker določa prednostna področja v obdobju omejenih virov, je usmerjena na napredovanje države v njenih posebnostih,  osredotoča investicije na re-gionalne/nacionalne primerjalne prednosti in ustvar-ja kritično maso ter ni ne nujno osredotočanje na en sektor, ampak zagotavljanje medsektorskega križa-nja/žlahtnenja. In strategija je 'pametna', ker se nana-ša na lastnosti: osnovana je na dokazih, upoštevani 6so vsi viri, ni odločitev od zgoraj navzdol, ampak je podjetniško odkrivanje, ki mora vključevati vse ključne deležnike, upošteva globalne poglede na potencialne konkurenčne prednosti regije/države in uporablja zna-nje (ang. sourcing knowledge) pri čemer ne odkriva 'tople vode' (Goddard 2012). V Sloveniji pripravlja proces oblikovanja Strategije pa-metne specializacije Služba Vlade Republike Sloveni-je za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in temelji na odprtem pristopu za doseganje čim širše-ga konsenza2. Evropska komisija je maja leta 2012 v pomoč za pripravo strategije pametne specializacije pripravila državam vodič (ang. Guide to Research and Innovation Strategies for Smart Specialisation) (RIS 3), ki ga morajo države upoštevati in vsebuje šest bi-stvenih elementov: 1. analizo nacionalnega konteksta in možnosti za inovacije, 2. jasen sistem upravljanja procesa oblikovanja strategije (deležniki in njihova od-govornost, širina vključenosti deležnikov iz različnih področij, komuniciranje), 3. opredelitev skupne vizije, 4. identiﬁkacija prednostnih področij, 5. kombinacija instrumentov politik in akcijskih načrtov in 6. priprava spremljanja in vrednotenja.Odgovornost za pripravo Strategije pametne speciali-zacije ima Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in teh-nologije, ki je izbralo Gospodarsko zbornico Sloveni-je kot institucijo, ki lahko najbolje izvede proces »od spodaj navzgor« v obliki vodenih razprav in delavnic. Razprav in delavnic v obdobju maj – junij 2013 se je udeležilo 467 udeležencev, pri čemer ni znana njihova struktura po dejavnostih. Z gozdom povezane dejav-nosti sta lahko zastopali predvsem interesni združenji za lesarstvo in gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in Lesarski grozd. Sodelovanja drugih orga-nizacij nismo zasledili. V javni razpravi SPS leta 2013 smo s področja, povezanega z gozdom zasledili en prispevek, ki ga je podal posameznik3 in ne katera od organizacij, povezana z gozdarstvom. Razprav in delavnic se tudi nista udeležila z gozdom povezana oddelka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, čeprav je Evropska komisija pripravila poseben vodič za vključevanje univerz v pripravo SPS oz. regionalno rast (EK 2012). Slovenija je novembra 2013 posredovala prvi osnutek SPS v neformalni pregled Evropski komisiji, ki ga je ocenila kot 'nedokončano delo' (Jenko 2014). Proces Preglednica 1: Z gozdarstvom povezana vsebina Partnerskega sporazumaTematski cilji Z gozdarstvom povezana vsebinaKrepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij Horizontalna krepitev znanj in inovacij na podeželjuPrenos tehnologij v prakso, povezanost med raziskovalnimi, akademskimi in strokovnimi službamiIzboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovostiPovečanje konkurenčnosti MSP, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakultureSpodbujanje trajnostne oblike kmetovanja in upravljanja z gozdomPodpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjihPovečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi na 25 % Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganjPrilagajanje kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti in spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov.Ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virovObsežno opisno poglavje o škodah v gozdovihSpodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturahSpodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sileZaposlovanje v gozdarstvu v okviru izkoriščanja gozdnega potenciala državeSpodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminacijiVlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenjeSpodbujanje usposabljanja, izobraževanja in prenosa znanj v kmetijstvu, gozdarstvu, …Izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upraviIzboljšanje zakonodajnega okvira71 Eye@RIS3 (http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/map) (dostop 8. maj 2014) 2  http://esiskladi.wix.com/strategijaps#!about/c1enr3 http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohe-zijska_politika/razvojno_nacrtovanje_in_programiranje_strate-skih_in_izvedbenih_dokumentov/strategija_pametne_speciali-zacije_2014_2020/4  Več na http://esiskladi.wix.com/strategijaps#!about/c1enroblikovanja SPS je zato pod vodstvom Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potekal tudi v letu 20144, vendar v tem obdobju nismo zasle-dili dejavnosti deležnikov iz gozdarstva.3. Gozdarske vsebine v Strategiji pametne spe-cializacijeGozdarstvo ali z gozdom povezane dejavnosti v SPS niso izrecno omenjene. Osnutek SPS navaja kot ključne prioritete vlaganj v RRI v obdobju 2014–2020 proizvodne, procesne in informacijsko komunikacij-ske tehnologije, 2. Rešitve za električne in elektronske komponente in 3. Materiale in tehnologije. Z vlaganji v ta področja naj bi se reševali ključni družbeni izzivi, ki so: trajnostna energija, trajnostna mobilnost, trajno-stna graditev, učinkovita raba virov, zdravje, hrana in okolje, vključujoča in varna družba.Evropska komisija je vzpostavila platformo za stro-kovno pomoč državam članicam in regijam pri pripra-vi SPS. Platforma vsebuje tudi graﬁčni in vsebinski pregled izbranih prednostnih področij po državah oz. regijah. Slovenija navaja kot prednostna področja: alternativno energijo, inteligentno proizvodnjo, foto-niko, zdravo staranje in vključujočo sodobno druž-bo ter trajnostni turizem in ustvarjalne storitve, ki so osnovane na kulturi in dediščini. S pregledovalnikom lahko zaznamo, da je šest regij v Evropski uniji izbra-lo kot prednostno področje dejavnost, ki temelji na gozdu, in sicer tri v zahodnem delu Francije, po eno regijo pa na Švedskem, Finskem in Poljskem. Pre-delava in proizvodnja, ki temelji na lesu in papirju je prednostno področje v dveh regijah (na Poljskem in v S. Irski). S pohištvom povezana proizvodnja je eno od prednostnih področij v treh regijah (dve na Poljskem in eno v Italiji). 4. Gozdarstvo v Partnerskem sporazumuPartnerski sporazum je bil kot osnutek dokumenta meseca aprila 2014 poslan v formalno presojo Evrop-ski komisiji. PS natančno opredeljuje razvojne potrebe in potenciale za rast, ki so osnova za določitev temat-skih ciljev. Gozdarstvo se omenja v obravnavi petih te-matskih ciljev, vsebinsko pa ga je mogoče določiti še v štirih ciljih. 5. Gozdarstvo v Operativnem programu za iz-vajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (Delovna različica 24. april 2014)V delovni različici OP v obdobju 2014–2020 gozdar-stvo in z gozdom povezane dejavnosti niso izrecno navedene, kar je očitna razlika v primerjavi s PS, kjer je gozdarstvo konkretneje obravnavano. Operativni program (OP) je dokument, ki ga država članica pripravi v sodelovanju z EK in vsebuje načrt čr-panja evropskih sredstev iz posameznega evropskega sklada. Vsebuje konkretnejše opise prednostnih osi, ki so oblikovani na podlagi temeljnih ciljev PS. Opis pred-nostne osi med drugim vsebuje speciﬁčne cilje, ukre-pe in vodilna načela za izbor. OP opredeli kot ključne usmeritve in cilje: razvoj in izkoriščanje tržnega poten-ciala raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti vseh ak-terjev, spodbujanje zaposlovanja in znanja, zmanjšanje deleža prebivalstva Slovenije, ki se soočajo s tvega-njem revščine ter izkoriščanje naravnih potencialov ter potencialov učinkovite rabe energije in prehod v niz-koogljično, krožno gospodarstvo. V delovni različici OP so temeljni cilji PS označeni kot prednostne osi. Analizirali smo nominalno prisotnost (neposredno omenjanje ali sklicevanje na gozd oz. goz-darstvo) z gozdarstvom povezanih vsebin. Ugotavlja-mo, da z višjo stopnjo konkretizacije ciljev in ukrepov v OP gozdarstvo izrecno ni več omenjeno, kar sicer velja tudi za večino ostalih dejavnosti. V OP je večji po-udarek na horizontalnih načelih za izbor projektov, kar pomeni širšo možnost vključevanja vseh sektorjev, tudi gozdarstva, ki prispevajo k njihovemu uresničevanju. Ocenjujemo, da odsotnost konkretnejšega navajanja gozdarstva v OP v primerjavi s PS lahko razlagamo tudi z odsotnostjo načrtnega sodelovanja deležnikov goz-darskega sektorja v procesu programiranja evropske kohezijske politike in še posebej z njihovo odsotnostjo v fazi, ko se konkretizirajo ukrepi in z njimi razdelitev ﬁnančnih sredstev.Viri:                                                                         ??? ???????????????????????????????????????????????????????? ???Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020. 2014. http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/3.4.2014PS.pdf (9. 5. 2014).??? ??????? ???? ??????? ??? ?????? ?????????? ???????? ???? ???????? ???Strategijo pametne specializacije. Dostopno na http://www.eu--skladi.si/ostalo/metodologija-za-sps. (8. 5. 2014).??? ????????? ?????????? ?????? ??????????? ????????????? ??? ?????????Growth: A Practical Guide. Dostopno na http://ipts.jrc.ec.europa.eu/activities/research-and-innovation/documents/connecting_universities2011_en.pdf (9. 5. 2014).??? ???????? ??? ?????????? ????? ??? ????????????? ??? ???????? ???? ? -plementing  regional smart specialisation strategies. Regiona Studies Association. Dostopno na http://www.regionalstudies.org/uploads/conferences/presentations/open-days-2012/john--goddard.pptx (9. 5. 2014).??? ????????? ?????? ?????????? ??????????? ???????? ??????????????? ??kolo, ki se vrti v prazno. Dnevnik. 10. 2. 2014.??? ?????????????????????????????????????????????????????????????????Dostopno na http://www.slideshare.net/AgenciaIDEA/regional--innovation-strategies-for-smart-specialisation-ris3s (8. 5. 2014).??? ???????????????????????????????????????????????????????????-no, inovativno in odprto Slovenijo. 16. in 17. april 2014. Dosto-pno na http://esiskladi.wix.com/strategijaps#!prezentacije/csx (8. maj 2014).

Inclusion of forestry in smart specialization strategies and programming of European Cohesion Policy 2014-2020

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations