Ferlan, Mitja

Sinjur, Iztok

Skudnik, Mitja

Digital repository of Slovenian research organizations

Izdal,	   založil	   in	  natisnil:	   Gozdarski	   inštitut	   Slovenije,	  Večna	   pot	   2,	   Ljubljana,	  spletna	   stran:	   http://www.gozdis.si	   •	   Uredila	   in	   oblikovala:	   Boža	  Majstorović	  •	   Odgovorni	   urednik:	   dr.	   Primož	   Simončič	  •	   Avtorji	   besedila:	  Iztok	   Sinjur,	   Mitja	   Ferlan,	   Mitja	   Skudnik	   •	   Avtor	   fotogra:ij:	   Iztok	   Sinjur	   •	  Ljubljana,	  junij	  2011Meteorološke meritvePovprečna	  temperature	  zraka	  v	  stopinjah	  Celzija	  na	  posamezni	  ploskvi	  intenzivnega	  spremljanja	  stanja	  gozdov,	  izmerjena	  v	  letu	  2010.	  Najnižja	  temperatura	  je	  bila	  -­‐20.3°C	  in	  sicer	  na	  ploskvi	  Krakovski	  gozd,	  	  najvišja	  pa	  37.5°C,	  na	  ploskvi	  Gropajski	  bori.Na	  gozdna)h	  območjih,	  kjer	   ni	  drugih	  meteoroloških	  postaj,	   je	  bila	   vzpostavljena	   mreža	   dese)h	   samodejnih	   meteoroloških	  postaj	   Gozdarskega	   inš)tuta	   Slovenije.	   Na	   nekaterih	  območjih	  lahko	   tako	   izvedemo	   korekcijo	   ali	   preverimo	   zaznavnost	  sistemov	  za	  daljinsko	  zaznavanje,	  kot	  je	  npr.	  meteorološki	  radar.	  Na	   robnem	   območju	   zaznavanja	   meteorološkega	   radarja	  državne	   meteorološke	   službe	   (Travljanska	   gora,	   Loški	   Potok)	  smo	   tako	   pojasnili	   velikost	   odstopanja	   radarskih	   meritev	   in	  preverili	  določeno	  metodo	  korekcije	  radarsko	  izmerjene	  količine	  padavin.	   Da	   bi	   lahko	   v	   vsakem	   trenutku	   dobili	   podatke	   z	  določenega	   odročnega	   kraja	   in	   s 	  tem	   ob	   izrednih	   vremenskih	  razmerah	   (npr.	   močne	   padavine	   v	   zaledju	   hudournikov)	  pravočasno	  ukrepali,	   bi	  bilo	  smotrno	  razmišlja)	  o	  nadgradnji	   s	  sistemom	  za	  daljinski	  prenos	  podatkov.S	   pomočjo	   lastnega	   znanja,	   mo)viranos)	   in	   iznajdljivos)	   smo	  postavili	   mrežo	  samodejnih	  merilnih	   sistemov,	   ki	   dajejo	   velike	  količine	   izvirnih	   podatkov	   iz	   lokacij,	   kjer	   se	   še	   nikoli	   ni	   tako	  sistema)čno	  in	  celovito	  spremljalo	  podnebnih	  razmer.Lokacije	   samodejnih	   meteoroloških	   postaj	   Gozdarskega	   inšJtuta	   Slovenije	   in	  njihove	  nadmorske	  višineSamodejna	  meteorološka	  postaja	  na	  ploskvi	  FondekUpravljanje	  samodejnih	  meteoroloških	  postajVerodostojni	  podatki	  v	  nepretrganem	  časovnem	  nizu	  so	  eden	  od	  pomembnih	   ciljev	   pri	   meteoroloških	   meritvah,	   zato	   je	   ekipa	  strokovnjakov	  za	  nemoteno	  delovanje	  samodejnih	  meteoroloških	  postaj	  nujno	  potrebna.	  Elektronske	   naprave	   so	   v	   naravi	   izpostavljene	   raznovrstnim	  nega)vnim	   abiotskim	   in	  biotskim	   vplivom,	   zaradi	   katerih	   lahko	  vsak	  trenutek	  pride	  do	  prekinitve	  meritev.	  Skrbnik	   mreže	   meteoroloških	   postaj	   samostojno	   organizira	  periodično	  pregledovanje	  delovanja	  posameznih	  merilnih	  naprav,	  skrbi	   za	   zbiranje	   zabeleženih	   podatkov	   in	   kolikor	   je	   le	   možno,	  odpravlja	  poškodbe	  in	  napake	  v	  delovanju.Da	   je	   ob	   nastalih	   poškodbah	   merilnih	   naprav	   odzivni	   čas	  vzdrževalca	   čim	   krajši,	   je	   vzpostavljeno	   sodelovanje	   z 	   lokalnimi	  gozdarji	  Zavoda	  za	  gozdove	  Slovenije.Celovita	  zasnova	  meteoroloških	  meritevMeteorološke	   spremenljivke	  sodijo	  med	  dejavnike,	   ki	  odločujoče	  vplivajo	  na	  zgradbo,	  rast,	  zdravstveno	  stanje	  in	  stabilnost	  gozdnih	  ekosistemov.	  Le	   zdravi	  in	  vitalni	   gozdovi	  lahko	  opravljajo	  številne	  okoljske,	  socialne	  in	  proizvodne	  vloge.Meteorološke	   meritve	   so	   nujno	   potrebne	   za	   oceno	   okoljskih	  razmer	   v	  času,	   ko	  se	  vedno	  bolj	  zavedamo	  človekovega	   vpliva	  na	  okolje,	   kakor	   tudi	   za	   razumevanje	   dejanskega	   stanja	   gozdov	   ter	  dolgoročnih	  sprememb	  teh	  gozdov.Čim	   daljši	   in	   stalnejši	   so	   podatkovni	   nizi	   meteroloških	  spremenljivk,	   tem	   večji	   je	   pomen	   tovrstnih	   meritev	   tako	   na	  prak>čnem	  kot	  na	   znanstvenem	  področju.	  Meteorološki	   podatki	  so	  vedno	  bolj	  iskani	  in	  uporabni,	  na	  njih	  temeljijo	  številna	  znanja,	  strateške	   odločitve,	   zaradi	   njih	   se	   ods>rajo	  mnogi	   odgovori	   ter	  zastavljajo	  nova	  vprašanja.Na	  Gozdarskem	  inš>tutu	  Slovenije	   so	  se	   okoljske	  meritve	   začele	  že	   leta	   1986.	   Sprva	   meteorološke	   meritve	   na	   gozdarskem	  področju	   niso	   bile	   sistema>čne.	   Šele	   z	   evropskim	   programom	  Forest	   Focus	   (2004-­‐2006)	   in	   Intenzivnim	   spremljanjem	   stanja	  gozdnih	  ekosistemov	  (2007-­‐2008)	  je	  prišlo	  do	  celovitejše	  zasnove	  meteoroloških	   meritev.	   Odločilen	   mejnik	   pri	   razvoju	   mreže	  samodejnih	  meteoroloških	  postaj	  Gozdarskega	  inš>tuta	   Slovenije	  je	   leta	   2009	   predstavljala	   vključitev	   v	   evropski	   Life+	   projekt	  FutMon.	  V	  okviru	  evropskega	  projekta	  FutMon	  so	  raziskovalci	  Gozdarskega	  inš>tuta	  Slovenije	  z	  lastnim	  znanjem	  in	  izkušnjami	  ter	  ob	  sledenju	  predpisov	   Svetovne	   meteorološke	   organizacije	   postavili	   mrežo	  enajs>h	   samodejnih	   meteoroloških	   postaj.	   Slednje	   omogoča	  pridobivanje	   natančnejših	  podatkov	   iz	  območij,	   za	   katera	   so	  bile	  meteorološke	   spremenljivke	   poprej	   preračunane	   na	   podlagi	  podatkov	   uradnih	   meteoroloških	   postaj	   državne	   meteorološke	  službe.Tako	   pridobljeni	   podatki	   zaradi	   raznolikos>	   lege	   in	   okolice	  meteoroloških	  postaj	   niso	  vedno	  primerljivi	   z	  dejanskimi	  podatki	  na	  raziskovalnih	  ploskvah.Pomembne	  meterološke	  meritve	  v	  gozduPoleg	   osnovnih	   samodejnih	   meteoroloških	   postaj,	   ki	   podatke	  zbirajo	   izven	   gozda,	   so	   na	   nekaterih	   raziskovalnih	   ploskvah	   v	  sistem	   meteoroloških	   meritev	   vključene	   tudi	   meritve	   v	   gozdu.	  Tam	  potekajo	  meritve	   temperature	   zraka	  dva	  metra	   nad	  tlemi	   in	  temperature	  ter	  vlažnos>	  tal	  na	  različnih	  globinah	  (2	  cm,	  10	  cm	  in	  30	  cm).Osnovni	  sestavni	  deli	  samodejne	  meteorološke	  postaje:	  1	  –	  Merilnik	  hitros>	  vetra,	  anemometer,	  ki	  beleži	  tudi	  smer	  vetra2	  –	  Merilnik	  Sončevega	  sevanja3	  –	  Merilnik	  padavin,	  pluviometer4	  –	  Samodejni	  registrator	  temperature	  in	  rela>vne	  zračne	  vlage5	  –	  Omarica	  z	  merilnikom	  zračnega	  tlaka	  in	  s	  hranilnikom	  	  	   podatkov6	  –	  Glavna	  baterijaSamodejne	   meteorološke	   postaje	   Gozdarskega	   inš;tuta	  SlovenijeMerilne	   naprave	   so	   na	   samodejnih	   meteoroloških	   postajah	  Gozdarskega	   inš>tuta	   Slovenije	   nameščene	   na	   palični	  konstrukciji	   dva	  in	  deset	  metrov	  nad	  tlemi.	  Palična	   konstrukcija	  je	  z	  jeklenicami	  pritrjena	  na	  sidra	  v	  tleh.Napajanje	   merilnih	   naprav	   je	   izvedeno	   s	   pomočjo	   glavnih	  baterij	  s	  kapaciteto	  100	  Ah.Prikaz	  vsote	  padavin	  v	  milimetrih	  na	  posamezni	  ploskvi	  intenzivnega	  spremljanja	  stanja	  gozdov	  v	  letu	  2010.	  Največja	  količina	  padavin,	  izmerjena	  na	  ploskvah	  intenzivnega	  spremljanja	  stanja	  gozdov	  v	  letu	  2010,	  je	  bila	  2588	  milimetrov	  in	  sicer	  na	  ploskvi	  Fondek.Zbiranje	   podatkov	   o	  vrednos>h	  meteoroloških	   spremenljivk	   je	  na	   trajnih	   raziskovalnih	   ploskvah	   intenzivnega	   spremljanja	  stanja	  gozdov	  v	  Sloveniji	  med	  drugim	  potrebno	  za:	  • celovitejši	  opis	  podnebnih	  značilnos>;• celovitejši	  opis	  in	  podrobnejšo	  razlago	  vremenskih	  razmer,	  ki	  je	   osnova	   za	   lažjo	   pojasnitev	   fenoloških	   faz,	   rast	   in	   razvoj	  dreves;• lažje	   določanje	   in	   raziskavo	   stresnih	   dejavnikov	   v	   gozdu	  (suša,	   spomladanske	   pozebe,	   vremenske	   ujme,	   gradacije	  škodljivcev,...);• lažjo	  reanalizo	  podnebnih	  razmer	  v	  preteklos>;• določanje	   spremenljivk,	   potrebnih	   za	   modeliranje	   odzivov	  gozdnih	   ekosistemov	   na	   dejanske	   in	   spreminjajoče	   se	  razmere	   (npr.	   vodna	   bilanca,	   razpoložljivost	   vode	   za	   rast	  dreves,	  kroženje	  ogljika	  in	  hranil,…).Samodejna	  meteorološka	  postaja	  Gozdarskega	   inšEtuta	  Slovenije	   na	   Pokljuki	   (na	  sliki	  Iztok	  Sinjur,	  tehnični	  sodelavec	  GIS)

Meteorološke meritve : [zgibanka]

http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=8832&dn=

Meteorološke meritve : [zgibanka]

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations