Durič, Matjaž

Krajnc, Nike

Poje, Tomaž

Premrl, Tine

Digital repository of Slovenian research organizations

BIOPLINSKA NAPRAVA „JEZERA“Murska SobotaPRIMER DOBRE PRAKSE - BIOPLINSKE NAPRAVE© 2011 | Layout: tsw.co.at; Okoljski vidiki bioplinske naprave JezeraŠtirideset odstotkov metana kot toplogrednega plina nastane med skladiščenjem živinskih gnojil. Z anaerobno fermentacijo gnojevke v bioplinski napravi Jezera se bioplin (oziroma metan) koristno uporabi za proizvodnjo električne in toplotne energije. Po zadnjih izračunih prihranijo 5.970 t emisij CO2 na leto. Anaerobna obdelava izboljša kvaliteto gnojevke. Ob pravilnem poteku anaerobne fermentacije se ob trosenju predelanega substrata širi tudi manj smradu v primerjavi z nepredelano prašičjo gnojevko. Z bioplinsko napravo Jezera se soproizvaja električna energija, ki spada med OVE, pa tudi termalno energijo, ki bo v celoti izkoriščena, kar sicer ni ravno značilno za slovenske bioplinske naprave.Panvita EKOTEH d.o.o. Bioplinarna JezeraMatjaž Durič Lendavska ul. 5, Rakičan Jezera 49, RakičanSI-9000 Murska Sobota SI-9000 Murska SobotaSLOVENIA SLOVENIAE-pošta: ekoteh@panvita.siT: +386 2 543 92 82F: +386 2 543 92 80www.agriforenergy.comZa vsebino te publikacije, za katero ni nujno, da odseva mnenje članic Evropske skupnosti, so v celoti odgovorni njeni avtorji.  Evropska komisija ni odgovorna za nobeno morebitno uporabo informacij, objavljenih v tej publikaciji.Avtorji: Tomaž Poje, Matjaž Durič, Tine Premrl, dr. Nike Krajnc, ; Urednica: dr. Nike Krajnc; Tehnični urednik: Robert Krajnc; Izdaja: Gozdarski inštitut Slovenije Silva Slovenica; Lektura: Henrik Ciglič; Fotografi je: Tomaž Poje, GH HoldinglPublikacija je sofi nancirana v okviru IEE/08/600 - AGRIFORENERGY 2Tisk: BIROGRAFIKA BORI d.o.o., 2012, v 500 izvodihGozdarski inštitut Slovenijedr. Nike KrajncVečna pot 2, 1000 LjubljanaE-pošta: nike.krajnc@gozdis.siwww.gozdis.siGozdarski inštitut Slovenije s projektom Agriforenergy II posega tudi  na področja zunaj lesne biomase ter z name-nom promocije bioplina kot obnovljivega vira energije predstavlja primere dobre prakse, kar zadeva njegovo proizvodnjo in nadaljnjo rabo. Ena izmed možnosti, ki jo tukaj predstavljamo, je proizvodnja elektrike in koristna ra-ba odpadne toplote. IdejaSkupina Panvita združuje podjetja, katerih dejavnost je nadzorovana in okolju prijazna pridelava in prede-lava hrane od njive do mize. Njihova dejavnost zaje-ma  poljedelstvo, vrtnarstvo, proizvodnjo krmil, rejo prašičev in  piščancev, meso in mesne izdelke, kme-tijsko trgovino, veterinarstvo in energetiko. Za  ener-getiko so se odločili  zaradi ekologije, ki postaja v današnjem svetu vse pomembnejša, saj varuje okolje pred nadaljnjim onesnaževanjem, obenem pa ga ohranja za naše potomce. Skupina Panvita je v skrbi za ohranitev naravnega okolja vpeljala  celostne ekološke rešitve. Integrirani proces predelave hrane je v celoti ekološko obvladan. V naravo se vračajo hra-nilne snovi, pridobljena električna energija pa upravičeno nosi naziv „zelena“ energija. V sklop ekoloških aktivnosti sodijo  čiščenje odpadnih vod, predelava stranskih živalskih proizvodov (SŽP) in  pri-dobivanje »zelene« električne energije iz bioplina. Skupina Panvita skrbi  za čiščenje odpadnih vod na čistilnih napravah Nemščak in Mir ter predelavo stranskih živalskih proizvodov podjetij znotraj skupi-ne. Leta 2006 je postavila svojo prvo bioplinarno pri prašičereji Nemščak ter s tem začela nov ciklus in-vesticijskih vlaganj v pridobivanje »zelene« električne energije iz živalskih odpadkov. Hkrati s tem  se skupi-na  zavezuje k spoštovanju mednarodnih smernic o ohranjanju okolja ter zmanjšanju emisij CO2. Do konca leta 2011 je  zgradila tri bioplinske napra-ve, ki so integralni del celotnega proizvodnega pro-cesa vzreje in predelave v Panviti. Model organiziranostiBioplinska naprava Jezera spada v podjetje Panvita EKOTEH d.o.o., v katerem so danes  tri bioplinske naprave. Panvita EKOTEH d.o.o. je podjetje znotraj Skupine Panvita. Deklaracijo za Bioplinsko napravo Jezera so pridobili v letu 2011. Vhodne substrate zagotavlja Skupina Panvita. Ravno tako predelani substrat uporabljajo kot gnojilo na kmetijs-kih površinah v okviru Panvite. Tehnologija Bioplinsko napravo Jezera je zgradilo podjetje GH Hol-ding. Ta ponuja bioplinsko tehnologijo na ključ. Bioplinska naprava obratuje v srednjem - mezofi lnem temperatur-nem območju (38 - 40 °C)  v anaerobnem okolju brez  kisi-ka. Zadrževalni ali retencijski čas v digestorju je okrog 45 dni. Polnjenje in praznjenje bioplinske naprave poteka kontinuirano. Digestorja sta izdelana iz betona. Prvi diges-tor je pokrit z betonsko ploščo, na drugem  (postfermen-torju) pa  je  plinohram. Bioplin iz digestorjev se vodi v plin-ohram, od tam pa do motorja z notranjim izgorevanjem. Električno energijo proizvaja kogeneratorska enota Jenba-cher 420 JMC s 1000 kWel moči. Na letni ravni bo bioplinska naprava „Jezera“ proizvedla 7.500.000 kWh neto električne energije in nekaj več toplot-ne energije. Toplotna energija (1200 kWt) se trenutno upo-rablja za ogrevanje same bioplinske naprave. V načrtu  pa je graditev dvokilometrskega toplovoda do bližnje Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu. S toploto bodo oskrbovali tudi bližnje stanovanjsko naselje. Predelani substrat iz bioplinske naprave potuje skozi se-parator, kjer se loči na tekoči del in trdno fazo. Trdna faza se odvaža na bolj oddaljene kmetijske površine, tekoča faza pa na bližnje. Celotna bioplinska naprava je računalniško vodena in nadzorovana.  Na strehi deponije za suhi del separiranega predelanega substrata (suhi gnoj) stoji  fotovoltaična elektrarna zmogl-jivosti 50 kW, ki  napaja elektromotorje bioplinske naprave.Tehnični podatki za bioplinsko napravo JezeraProizvajalec kogeneratorske enote JenbacherModel kogeneratorske enote 420 JMCElektrična moč 929 kWTermična moč 1200 kWVolumen prvega digestorja 3,600 m3Volumen drugega digestorja 2,200 m3Volumen plinohrama 2,000 m3Vhodni substrat65% prašičji gnoj35% silaža (koruza, tritikala, sirek)Dobava substratovBioplinarna Jezera je kmetijska bioplinska naprava. Kot osnovni substrat uporablja prašičjo gnojevko z bližnje far-me prašičev Jezera (ki deluje  v sklopu Panvite), kjer je oko-li 14.000 pitancev. Za večji izplen bioplina dodajo še ener-getske rastline – koruzno silažo, silažo sirka in silažo tritikale. Kot dodaten substrat dodajajo tudi glicerin, če je ta dostopen  na trgu (kot stranski proizvod pri proizvodnji biodizla v Pinusu Rače).InvestmentThe investment amounted to 5,000,000 EUR. Part of the me-ans was the Group‘s own, the rest acquired through Eko Fund crediting.The investment´s distribution per separate packages:Construction works:  ..............................................1,855,000.00 €Cogeneration unit:  .................................................... 780,000.00 €Equipment:  ...............................................................2,365,000.00 €Proizvodnja električne energije, toplote in predelanega substrataNa letni ravni bo bioplinska naprava Jezera proizvedla 7.500.000 kWh električne energije, ki se bo oddala v električno omrežje. Toplotna energija se bo delno uporab-ljala  za bioplinsko napravo samo, večji del pa se bo oddajal v bližnjo bolnišnico in stanovanjsko naselje. Predelani sub-strat se bo vrnil na kmetijsko površino.InvesticijaVišina celotne investicije je 5.000.000 €. Del sredstev je bil lasten, del pa pridobljen s kreditom Eko Sklada. Struktura investicije po sklopih: Gradbena dela:  ..........................................1.855.000,00 €Kogeneracijska enota:  ............................... 780.000,00 €Oprema:  .......................................................2.365.000,00 €Mini digestor - pilotni reaktorPanvita EKOTEH d.o.o. ima od leta 2006 tudi mini digestor - pilotni reaktor. S tem reaktorjem lahko na razmeroma preprost način določi bioplinski donos kateregakoli or-ganskega substrata ob znanih robnih pogojih, pri katerih proces poteka. S pomočjo pilotnega reaktorja je mogoče simulirati praktično vse vrste digestorjev, tako proizvodnjo bioplina z mokro kot suho fermentacijo. Primerjajo lahko obratovanje kontinuiranega z diskontinuiranim reaktor-jem v mezofi lnih ali termofi lnih temperaturnih razmerah. V stabilnih in stacionarnih razmerah  lahko določijo za subs-trat navadni in kumulativni bioplinski donos ter kvaliteto bioplina. Iz laboratorijskih analiz dobijo tudi podatke o presnovlje-nem substratu, na podlagi katerih se je mogoče  odločiti o potrebni obdelavi tega blata pred izpustom v okolje. 

Bioplinska naprava "Jezera" : Murska Sobota

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations