Javni video nadzor: zapleteno vprašanje za srbske zakonodajalce

Abstract

Purpose: This paper examines the status of and practical problems in the use of public video surveillance for police and criminal procedural purposes. Design/Methods/Approach: The approach in this research paper entailed a comparative legal analysis of the Serbian system with regard to public video surveillance and the use of recorded material as evidence in different procedures. Our research also examined reactions to the use of such material by various government agencies, such as the Ombudsman, the Commissioner for Information of Public Importance and Personal Data Protection, as well as the procedures and activities of the police department when dealing with criminal investigations. This paper examines this issue from the perspective of the European Convention on Human Rights (ECHR), the jurisprudence of the European Court of Human Rights, and their implementation in Serbia. Findings: The results provide different perspectives on changes made in Serbian law. They also guided us in the interpretation of strategically important decisions and led us to construe methods and procedures for implementing different solutions and approaches in surveillance. Research Limitations / Implications: Although the findings of this paper are strictly connected with the Serbian legal system, their implications and proposed solutions are universal in their possible application. Originality/Value: While in Serbia there have already been studies covering public video surveillance, evolutionary changes in certain crucial laws have lagged behind. This paper critically deals with such strategic imperfections.Namen prispevka: Prispevek obravnava stanje in praktične težave pri uporabi javnega videonadzora za policijske in kazensko procesne namene. Metode: Temeljni pristop v prispevku je izvedba primerjalno-pravne analize srbskega sistema javnega video nadzora in uporabe posnetega materiala kot dokaza v različnih postopkih. V raziskavi smo preučili tudi reakcije glede uporabe posnetega materiala s strani različnih državnih organov, kot sta varuh človekovih pravic in komisar za informiranje javnega pomena in varstvo osebnih podatkov. Prikazani so tudi postopki in dejavnosti policije, ki se ukvarja s preiskavo kaznivega dejanja. Problematika je obravnavana tudi z vidika Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in njihovo izvajanje v Srbiji. Ugotovitve: Rezultati predstavljajo različne perspektive uvajanja sprememb v srbsko zakonodajo. Vodijo tudi k razlagi strateško pomembnih odločitev in predstavljajo različne rešitve in pristope za izvajanje nadzora. Praktična uporabnost: Vsebina prispevka je tesno povezana s srbskim pravnim sistemom. Obenem pa so ugotovitve in predlagane rešitve splošne in uporabne tudi v drugih državah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Čeprav so v Srbiji že bile študije, ki zajemajo javni videonadzor, pa so razvojne spremembe v nekaterih ključnih zakonih zaostajale. Prispevek te strateške pomanjkljivosti kritično obravnava

    Similar works