Kaloh Vid, Natalia

Digital library of University of Maribor

—  100  — Slavia Centralis 2/2015Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsТВОР ЧЕСТВО М. Ю. ЛЕР-МОН ТО ВА: МОТИВЫ, ТЕМЫ, ПЕРЕВОДЫ (Tvorčestvo M. Ju. Lermontova: motivy, temy, perevody). Ur. Natalia Kaloh Vid. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 107). 229 str.Monografija Творчество М. Ю. Лер-монтова: Мотивы, темы, переводы, ki je maja 2015 izšla pri Mednarodni knjižni zbirki Zora, vsebuje prispevke ruskih, slovenskih, hrvaških, srbskih in čeških znanstvenikov, ki osvetljujejo vlogo in pomen ustvarjalnosti velikega ruskega pesnika, pisatelja in dramatika M. J. Lermontova v sodobnem ruskem in evropskem prostoru. Razprave, predstavljene v monogra-fiji, nazorno pričajo o velikem zanima-nju za tega znamenitega ruskega ro-mantika s tragično življenjsko zgodbo, ki je zaznamoval celotno obdobje ruske romantike in pomembno vplival na na-daljnji razvoj ruske književnosti. Nasta-nek te monografije v evropskem pro-storu ima poseben simboličen pomen, saj je literarni opus Lermontova tesno povezan ne samo z ruskim, temveč tudi z evropskim diskurzom, predvsem z zahodnoevropskimi romantiki, in sicer preko prevodov, aluzij, sklicevanj ter vzpostavljanja podobnih tematskih voz-lišč. Ob literarnih temah, posvečenih še ne dovolj raziskanim dimenzijam Ler-montovove proze in  dramatike, kot so topografske dimenzije v romanu Junak našega časa, analiza z vidika pravoslav-ne aksiologije, primerjava Lermontovo-vih ženskih likov z liki Odojevskega ter sodobne uprizoritve Lermontovove naj-bolj znane drame Maškarada, razprave v monografiji zajemajo tudi številna nova spoznanja o tradiciji prevajanja Lermontova v evropske jezike in stiku literarne ustvarjalnosti Lermonotova z drugimi interdisciplinarnimi oblikami umetnosti, kot so film, slike in ilustra-cije. Na vseh naštetih področjih mono-grafija prinaša nove in za literarno vedo zanimive rezultate. V prvem delu monografije so zbrani kritično-analitični prispevki, ki obrav-navajo prevajanje ustvarjalnosti Ler-montova v češkem, hrvaškem, nemškem in slovenskem medkulturnem prostoru ter odpirajo neizogibna vprašanja o nuj-nosti posodobitve prevodov.Razpravo odpira prispevek tatjane jurčenKo (namestnice direktorja Dr-žavnega muzeja M. J. Lermontova, Pi-atigorsk), ki se osredinja na manj znani prevod Leromontovove pesmi Выхожу один я на дорогу v nemščino izpod pe-resa Zigfirida von Fegesaka. Prispevek predstavlja najpomembnejše podatke o življenju in ustvarjalnosti tega nem-škega pisatelja in prevajalca. Ob tem je posebna pozornost namenjena dejstvu, da je Fegezak bival v kraju Piatigorsk, kjer je obiskal muzej Domik Lermon-tova, ter zgodovini prevoda in kasnejše rabe ene najznamenitejših pesmi Ler-montova.Razprava MarKa jesenšKa (Uni-verza v Mariboru) zajema primerjalno analizo slovenskih prevodov ene Ler-montovovih najbolj znanih pesmi Jadro v slovenščino, ki so jih prispevali Kette, Mencinger, Župančič, Klopčič in Baeb-ler. Analiza obsega zunanjo in notranjo zgradbo pesmi, izrabo pesniških figur, besednih zvez in besedja ter kaže na zanimive prevajalske odtenke pri prepe-snjevanju treh temeljnih nasprotij v Ja-dru (vihar : mir, notranjost : zunanjost, tujina : dom). Avtor prispevka sklepa, da so slovenski prevajalci uspešno, ven-dar vsak na drugačen način, prenesli v —  101  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportssvoje prevode ruske antiteze, okrasne pridevke, primere, retorična vprašanja, vzklike in poosebitve iz Lermontova ter slovenskim bralcem uspešno posredo-vali romantično sporočilo Jadra.Na podobno tematiko se navezuje tudi prispevek Blaža PoDlesniKa (Univerza v Ljubljani), ki se osredo-toči na prevajalske težave, ki nastajajo pri prevajanju Lermontovovih »junker-skih« pesmi. V svoji razpravi analizira prevajalske rešitve Antona Zebre pri prevajanju pesnitve Špital, ki ponujajo izhodišče za premislek o dveh sklopih vprašanj o sodobnem prevajanju verzne klasike. Prvi sklop je posvečen vpraša-nju vloge verza v sodobnih prevodih več kot stoletje starih del, drugi pa proble-mom prevajanja del, ki so na eni strani vpeta v okvir tradicionalne visoke poe-zije, a se hkrati zavestno poigravajo s temi mejami ter jih na različne načine prečijo.željKa čelič in Krisitan lewis (Univerza v Zagrebu) sta pripravila izčrpno lingvistično-kulturološko ana-lizo prevodov romana Junak našega časa v hrvaščino. Ob primerjavi pre-vodov M. Bogdanoviča (1918, 1947) in Z. Crnkoviča (1974, 2012) avtorja določita stopnjo ekvivalentnosti pre-vodov, ustreznost in funkcionalnost ter jezikovno vrednost. Rezultati njune analize razkrivajo potrebo po posodo-bljenih prevodih Junaka našega časa v hrvaščino.Razprava iva PosPišila (Masaryko-va univerza) odkriva novo poglavje v zgodovini prevajanja Lermontova v če-ščino, in sicer s svojim prispevkom o prevodih mladega češkega prevajalca Jakuba Kostelnika (M. J. Lermontov: Kříž na skále, Крест на скале, 2008). Obenem primerja prevode del Lermon-tova s prevodi pesmi Zinaide Gippius, ki jih je prav tako naredil Kostelnik, ter z lastnimi avtorskimi pesmimi prevajal-ca in pesnika.Temo percepcije Lermontova na češkem nadaljuje razprava alenKe jensterle Doležal (Karlova univer-za v Pragi), ki obravnava zgodovino prevajanja Lermontova v češčino, ki se je začela že v obdobju romantike, potem pa je zaradi političnih okoliščin nekaj let zastala. Po mnenju avtorice so najboljši prevodi nastajali na prelomu stoletja, pomembno obdobje za preva-jalske dosežke pa je pomenila stoletni-ca Lermontove smrti – čas pred drugo svetovno vojno in takoj po njej. Sledi prispevek študentk drugosto-penjskega programa Prevajanje in tol-mačenje Mojce Kolar, Pie Pogorelc in taDeje teMent (Univerza v Maribo-ru) o prevajalskih izzivih, s katerimi so se soočile same pri prevajanju kulturno specifičnih prvin v prvem delu romana Junak našega časa, ki nosi naslov Bela in za katerega je značilen preplet ruske, kavkaške in turške kulture. Razprava zajema pomen kulture pri literarnem prevajanju in najpogosteje uporabljene strategije za prevajanje kulturno speci-fičnih prvin. Na podobno tematiko soočanja s prevajalskimi težavami se navezuje tudi naslednja razprava študentk dru-gostopenjskega programa Prevajanje in tolmačenje nine šiManovič in ane Marić (Univerza v Mariboru), v kateri predstavita in analizirata prevajalske izzive pesniškega prevajanja, s katerimi sta se sami soočili pri prevajanju daljše-ga odlomka pesnitve Demon.V drugem delu monografije so zbrani prispevki, posvečeni literarni analizi še ne dovolj raziskanih tematskih vozlišč v Lermontovovi ustvarjalnosti.Ta del odpira raziskava jasMine vojvoDić (Univerza v Mariboru), ki obravnava mejna prostranstva v romanu —  102  — Slavia Centralis 2/2015Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsJunak našega časa ter se ob tem opira na topografijo, predstavljeno v romanu. V razpravah o romanu Junak našega časa in naslovnem junaku Pečorinu so strokovnjaki namreč večkrat opozarjali na nasprotja, na motiva »burje« in »po-koja«, upora in pokore. Kot ponazorilo navajajo nasprotne pomenske enote/pare, ki jih je Lermontov uvedel tako v prozi kot tudi v pesništvu, npr. dobro in zlo, nebo in zemlja, spodaj in zgoraj, pesnik in množica, Vzhod in Zahod.Miha Javornik (Univerza v Lju-bljani) vzpostavi vzporednice med Lermontovovo življenjsko zgodbo ter poetološkimi značilnostmi njegovega ustvarjanja. Razmislek prinaša tezo, da se je pesnik premaknil od abstraktno romantičnega klišeja o ambivalentni de-moničnosti k predstavi o tem, da svetu vlada zlo, ki človeka samega spreminja v demonično bitje, ko se proti njemu bori za svoj obstoj. V razmišljanju se avtor približa misli, da je Lermontov v pesmih, dramatiki in prozi vseskozi ubesedoval samega sebe kot demona.Prispevek natalije viDMarovič in liuDMile grigorjevne Dorofee-ve (Univerza v Zagrebu) se osredotoči na analizo drame Maškarada z vidika pravoslavne aksiologije, kar omogoča razkritje njenega duhovnega pomena – apostazije kot stanja sveta, ki se ravna v sladu s pravili maškarade. Avtorici svoja razmišljanja postavita v pravo-slavni kontekst, ki je pomemben tudi za ustvarjalnost Lermontova, je zemeljski svet, predstavljen kot nebeška ikona, človek, ki ima v sebi neuničljivo božan-sko podobo, pa prevzame vlogo ikone Prve podobe. Podobno tematiko nadaljuje tudi raz-prava Katje BaKije (Univerza v Du-brovniku), ki se osredinja na premiero drame Maškarada na odru HNK na Reki v režiji slovenskega režiserja Vita Tauferja ter osvetljuje vlogo, pomen in interpretacijo klasičnih dramskih del v kontekstu sodobnega gledališča.Sledi razprava anne jaKovljević raDunović (Univerza v Beogradu), ki odpira številna zanimiva vprašanja ob primerjavi strukture cikla, sistema podob in motivov v delih M. Lermon-tova, ki so posvečena V. A. Lopuhini s strukturo, podobami in motivi cikla Domači pogovori V. F. Odoevskega. Avtorica namenja še posebno pozornost temam ženske emancipacije, poroke za-radi denarja in podrejenemu položaju ženske v družini.V tretjem sklopu monografije so zbrane interdisciplinarne razprave, ki ustvarjalnost Lermontova navežejo tu-di na druge neliterarne diskurze, pred-vsem na likovno in filmsko umetnost.Ta tematski sklop odpira razprava ivane PerušKo (Univerza v Zagrebu), v kateri se avtorica posveti pogloblje-ni semiotični analizi kinematografske dediščine enega najbolj kontroverznih junakov ruske književnosti XIX. sto-letja, Pečorina, ki jo avtorica vidi v upodabljanju naslovnega junaka filma Brat (1997) A. Balabanova. V prispev-ku vzpostavi jasne vzporednice med likom Pečorina, ki je poosebljal tragič-nost postdekabristske generacije 30. let, ter Danilom Bagrovim, ki po njenem mnenju pooseblja postsovjetski čas 90. let 20. stoletja. Sledi članek irine antanasejivič (Univerza v Beogradu), ki na kratko obravnava zgodovino pojava, kakršen je ruski slikani roman v letih okoli 1930 v Jugoslaviji, kot primer pa navaja stripe iz revije Mikievo carstvo k delu M. J. Lermontova Junak našega časa.V sklepnem delu monografije je predstavljena razprava natalie Ka-loh viD (Univerza v Mariboru), ki pri-merja po učinku na gledalca in bralca —  103  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsnajmočnejše podobe demona v ruski književnosti in kulturi – pesnitev M. Lermontova Demon ter ilustracije M. Vrubla k pesnitvi. Avtorica sklepa, da je Vrubel, medtem ko je prenašal bese-dilo v vizualno podobo, nedvomno delil naklonjenost Lermontova do svojega junaka in občudoval njegovo večplast-no podobo. Analiza se osredotoča na primerjavo pesnikove in ilustratorjeve osebne interpretacije Demona.Natalia Kaloh Vid Filozofska fakulteta v Mariboru, natalia.vid@siol.netSANJE: IZBRANO DELO  LERMONTOVA. Ur. Kristina  Kočan in Natalia Kaloh Vid.  Maribor: Mednarodna založba Oddel-ka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015. (Mednaro-dna knjižna zbirka Zora, 104). 263 str.Dvojezična monografija Sanje: Izbrano delo Lermontova, ki je marca 2015 iz-šla pri Mednarodni knjižni zbirki Zora, predstavlja zbirko prevodov izbranih del ene osrednjih figur ruske romantike Mihaila Lermontova, ki je v svojem žal prekratkem življenju ustvaril obsežen opus. Napisal je več kot štiristo pesmi, trideset daljših pesnitev, šest dram in tri romane in je zaznamoval pomembno obdobje ruske kulture, ki je še dandanes imenovano zlata era. Zamisel za monografijo se je porodi-la v okviru projekta Meseci ustvarjalno-sti Mihaila Lermontova na univerzah v Sloveniji, ki so ga ob 200. obletnici roj-stva Lermontova pripravili na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v sodelovanju z direktorjem Ruskega centra v Maribo-ru, gospodom Igorjem Romanovom. V monografiji so zbrani prevodi študentov Oddelka za prevodoslovje, in sicer sme-ri Medjezikovne študije – angleščina pr-ve stopnje ter Prevajanje in tolmačenje druge stopnje, ki so se pod vodstvom mentoric Kristine Kočan Šalamon in Natalie Kaloh Vid lotili zahtevne naloge prevajanja poezije in proze enega najpo-membnejših ruskih pesnikov. Ideja za monografijo je nastala ob razmišljanju, kako bi študentom omo-gočili ne samo spoznavanje življenja in dela velikega ruskega romantika, tem-več tudi preizkušanje v literarnem pre-vajanju, ki nedvomno predstavlja eno zahtevnejših oblik medjezikovnega pre-nosa. Prevajanje poleg dobrega občutka za jezik in ostalih splošnih strokovnih prevajalskih kompetenc zahteva tudi izjemno dovzetnost za značilnosti tuje kulture, sposobnost vživljanja v pisa-teljev slog ter poustvarjanje besedila v ciljnem jeziku na način, da le-to ne izgubi temeljnih pesniških značilnosti.Potrebno je omeniti, da so dela Ler-montova prevedena v številne tuje je-zike, tudi v slovenščino, zaradi česar avtorjevo delo dobro poznajo v številnih državah po svetu. Toda doprinos tovrst-nih prevodov k slovenski prevodoslov-ni literaturi ni zanemarljiv. Čeprav je Lermontova v slovenščino prevajalo in prepesnjevalo veliko prevajalcev, med katerimi je morda najbolj znan Mile Klopčič, se prevodi že nekaj časa niso posodabljali. Posodobljeni prevodi Ler-montova, zbrani v monografiji Sanje: Izbrano delo Lermontova, pa bodo mor-da dosegli tudi tiste bralce, ki še nikoli niso spoznali tega pomembnega pred-stavnika ruske romantike. Monografija je zanimivo branje ne le za poznavalce 

Tvorčestvo M. Ju. Lermontova: motivy, temy, perevody). Ur. Natalia Kaloh Vid.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital library of University of Maribor