Stramljič Breznik, Irena

Digital library of University of Maribor

—  127  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsM. Jesenška i V. Mikolič, powstanie mocnych ośrodków słowenistycznych za granicą (choćby w Polsce), przyczy-niły się do różnorodności obrazu języ-koznawstwa słowenistycznego, do któ-rego należy zaliczyć niewątpliwie obie publikacje B. Pogorelec. Nie zastąpią jednak one, oczekiwanych przez lata, nowoczesnych opracowań słoweńskiej problematyki językoznawczej. Na koniec chciałbym wyrazić swój podziw i szacunek redaktorom nauko-wym obu tomów, którzy należą do młod-szego, bardzo dobrze zapowiadającego się, pokolenia uczniów B. Pogorelec, dr. Mojcy Smolej i dr. Kozmie Ahačičowi. Swoją pracowitością, skrupulatnością i kompetencją doprowadzili do pełnej świetności teksty pani Profesor ułatwia-jąc dostęp i lepsze zrozumienie, szcze-gólnie slawistom z zagranicy, a także rodzimym badaczom i studentom sla-wistyki, interesującej lektury z zakresu historii i stylistyki języka słoweńskiego, ratując je także od zapomnienia. emil tokarzAkademia Techniczno-Humanistyczna, Bielsko-Biała, etokarz@gmx.co.ukELENA KoRIAKoWcEVA (UR.): aktualne ProBlemy kom-paratystyki słowiańskiej: teoria i metodologia badań lingwistycznych. Siedlice: Uniwesytet przyrodniczo-humanistyc-zny w Siedlcach, 2010. 255 str.V okviru projekta Słowiańskie słowo-twórstwo porównawcze, ki ga je zasno-vala Komisija za slovansko besedotvor-je pri MSK na svoji konferenci leta 2007 v Sofiji, sta doslej izšli že dve monogra-fiji. Prva Przejawy inter nacjonalizacji w językach słowiań skich, Siedlce 2009, je rezultat spletne konference, druga Aktualne problemy komparatystyki słowiańskiej: teoria i metodologia ba-dań lingwistycznych pa je posvečena komparativističnim raziskavam v slo-vanskih jezikih. Obe je uredila agilna tajnica Komisije prof. dr. Elena Koria-kowcewa pod izdajateljskim okriljem Naravoslovno-humanistične univerze v Siedlcah. Monografijo sestav lja de-vetnajst prispevkov, razvrščenih v tri vsebinske sklope.Prvi sklop pod skupnim naslovom Teoretično-metodološki problemi pri-merjalnih raziskav v slovanskih jezikih uvaja prispevek G. P. Neščimenko (Ru-sija), ki je predstavila historiat primer-jalnega raziskovanja slovanskih jezikov. Le-to je bilo zastavljeno že v Tezah Pra-škega lingvističnega krožka (1929) in kot rdeča nit vodi vse do novejših med-narodnih projektov 21. stoletja Kom-paracija systemóv i funkcjonowania współczesnych języków słowiańskich. 1 Słowotwórstwo. Nominacija (2003), ur. I. Ohnheiser; Komparacija systemóv i funkcjonowania współczesnych języków słowiańskich. 2 Fonetika Fonologia (2007), ur. I. Sawicka; Komparacija systemóv i funkcjonowania współcze-snych języków słowiańskich. 3 Frazeo-logija (2009), ur. W. Mokijenko, H. Walter ter Współczesna komunikacija językówa (2008). Avtorica je v nadalje-vanju iz svoje bogate bere komparativ-nih besedotvornih raziskav predstavila svoje metodološke izkušnje z vidika znotrajjezikovne sinhrono-diahrone in medjezikovne sinhrone sopostavitve, ki lahko odkriva razvojne tendence in možnost napovedovanja novejših bese-dotvornih procesov.—  128  — Slavia Centralis  1/2012Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsI. Ohnheiser (Avstrija) je izhajala iz predpostavke, da besedotvorno razi-skovanje temelji na opazovanju posa-meznih paradigem, ki se pojavljajo v kontrastivnih študijah kot objekt pri-merjave. Vsaka kontrastivna analiza pa v najboljšem primeru izhaja iz primer-ljivosti predmeta opazovanja kot tudi identičnih teoretičnih in metodoloških okvirjev, ki se odražajo tudi v usklajeni terminologiji. V prvem delu prispevka je predstavila slovanske kontrastivne študije 20. stoletja, medtem ko se je v drugem delu posvetila kontrastivnim študijam sodobnih sprememb na po-dročju novih poimenovanj, ki odražajo tendenco internacionalizacije in pra-gmatično pogojene neologizme. G. A. Nikolajev (Rusija) je priporočal raziskovanje vzajemnih vplivov slovan-skih jezikov na področju besedotvorja, konkretno vzajemni vpliv ruščine in poljščine. Pri tem pa opozoril na po-memben segment vpliva starocerkve-noslovanskega jezika na besedotvorje slovanskih jezikov sploh, ki ga ni mo-goče prezreti.A. A. Lukašanec (Belorusija) je v prispevku odprl problematiko kontra-stivnega raziskovanja zelo sorodnih slo-vanskih jezikov, kot sta npr. beloruščina in ruščina. Njuna primerjava kaže veli-ko strukturno in morfemsko podobnost, toda različno udejanjeno morfemsko kombinatoriko v leksemskih enotah.E. Koriakowcewa (Poljska) je pred-stavila integracijske procese, ki pričajo o internacionalizaciji slovanskih jezikov Dotok anglo-amerikanizmov je pogojen z različnimi vrstami (sub)kultur kot tudi prek jezika medijev. Vendar je avtorica opazila veliko sposobnost njihove adap-tacije v sistem slovanskih jezikov.C. Avramova (Bolgarija) je opozo-rila, da vse pogostejša tvorba s pomo-čjo afiksoidov odpira nova vprašanja o umeščanju tovrstne tvorbe znotraj bese-dotvornega sistema nacionalnih jezikov. Avtorica je namreč mnenja, da gre za nov specifičen tip tvorbe, ki se nahaja med izpeljavo in zlaganjem ter ga zato imenuje afiksoidizacija. Znotraj te pa je mogoče razmišljati o prefiksoidizaciji, radiksoidizaciji in sufiksoidizaciji. V drugem razdelku Protistavne leksi-kalno-semantične razprave so predsta-vljene ugotovitve, povezane z rusko-če-ško homonimijo in paronimijo (Jaroslava Celerova, Češka), razni vidiki duševnih lastnosti človeka, ki se odražajo v fraze-mih poljskega, ukrajinskega in ruskega jezika, kot jih je zaznala Natalija Demi-anenko (Ukrajina). Zanimiv pogled na semantično stratifikacijo besede blago (sin. dobro, ant. zlo) v vzhodnoslovan-skih jezikih je predstavila I. U. Kalita (Češka) in ugotovila, da gre za odraz vzajemnih vplivov stare cerkvene slo-vanščine na vse slovanske jezike, kot tu-di odraz rusifikacije beloruščine. G. K. Kasimova in O. S. Žestkova (Rusija) sta predstavili metodološko analizo skupine samostalniških tvorjenk, motiviranih iz glagola, in to v dveh genetično različnih jezikih, in sicer ruščini in angleščini.A. I. Bovsunovska in N. G. Niko-lajeva (Rusija) sta opazovali vplive na ruski knjižni jezik 17. st., ki so izhajali iz grških na eni in iz latinskih, polj-skih in ukrajinskih prevodnih verskih besedil. Tvorbeno aktivnost podstav in afiksov anglo-ameriškega izvora ter posledično s tem internacionalizacijo v tekstih ruskih in čeških množičnih medijev sta pod drobnogled postavili L. V. Raciburska in A. A. Timofijeva (Rusija), J. Stawnicka (Poljska) pa je v svoji razpravi postregla s kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki o tipih gla-golskih dejanj in njihovih modifikacij v sodobni ruski literaturi in možnostih za njihovih prevodov v poljščini.—  129  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsTretji tematski sklop nima skupne točke, ampak prinaša tematsko različne prispevke, namenjene pojavom anali-tizma v ruščini, pogojenega z vzaje-mnim etnokulturnimi rusko-litovskimi vplivi. Raziskava je bila opravljena na podlagi pisnih virov zadnjega desetlet-ja ruskojezičnih časopisov in deloma govorjenega jezika ruskih prebivalcev Vilne. Avtorica N. Avina (Litva) je pri tem med drugim ugotovila regionalne inovacije v obliki aktiviranja nesklon-ljivih besed kot odrazov analitizma. K. Czarnecka (Poljska) je predstavila na-ravo in strukturo ekspresivne tvorbe v slengu štirih regij jugovzhodnega dela Poljske. Analiza je pokazala na prevla-dujočo rabo manjšalnic, ki jim odstot-kovno sledijo skrajšana in modificirana lastna imena, imena za majhna, nedora-sla bitja in slabšalnice. V primerjavi s knjižnim jezikom so pri tovrstni tvorbi v slengu specifični afiksi, ki so običajno tujega (ukrajinskega ali ruskega) izvo-ra. Pregledni predstavitvi koncepcije, avtorjev in metodološke podstati komu-nikacijske gramatike – v našem okolju terminološko bolj znane kot tekstna gramatika – v rusistiki se je s popisom in kratko predstavitvijo temeljnih del posvetila N. K. Onipenko (Rusija). A. V. Pietrova (Ukrajina) pa je raziskala verbalizacijo koncepta ljubiti in odraz v zloženkah ruskega jezika, kamor so-dijo sistemske tvorjenke in ustvarjeni neologizmi s sestavino -fil, -holik in -ljub, -ljubec. T. V. Popova (Rusija) je odkrivala tipologijo in kreolizacijo je-zikovnih sredstev v množičnih medijih na podlagi vse produktivnejše grafode-rivacije, ki preplavlja medijsko komu-nikacijo sodobnih evropskih jezikov. Z vsebinsko sorodno temo pa monogra-fijo zaključuje J. G. Soboleva (Rusija), ki je predstavila temeljne lingvistične smernice pri raziskovanju oglaševalskih besedil. Kot kaže, so temeljni zorni koti opazovanja lingvo- (pragmatični, kultu-rološki), manj pa je razprav, ki bi oglase obravnavali s stališče besedilne vrste.Vsebinsko bogata monografija od-pira in opozarja na številne možnosti kontrastivnega preučevanja znotraj slo-vanskih jezikov, pa tudi med slovanski-mi in zlasti globalnim jezikom ter tako spodbuja slovansko komparativistiko. Njena posebna dragocenost pa je, da v prvem delu podaja historiat tovrstnega preučevanja in posledično tudi nekaj dobrih metodološko-teoretičnih smer-nic, ki tako raziskovanje pogojujejo.irena stramljič breznikUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta, irena.stramljic@um.siBARBARA KRyżAN - STA-NoJEVIć: lice i naličje  jezične globalizacije.  Zagreb: Srednja Evropa, 2009. 159 str.Globalizacija je pojem, ki v splošnem pomeni skupek gospodarskih, politič-nih in družbenih procesov, katerih re-zultat je večja mobilnost ljudi, znanja in denarja preko mej posameznih držav ter večja soodvisnost sveta. V zadnjem času se vplivi globalizacije vse močne-je kažejo tudi na področju kulture in jezika, zato je mogoče opaziti porast različnih raziskav, ki se nanašajo na to tematiko. Vzorčen primer je zbornik Lice i naličje jezične globalizacije, ki ga je uredila Barbara Kryżan - Stanoje-vić in je nastal leta 2007 na Filozofski fakulteti v Zagrebu kot rezultat projekta Ministrstva znanosti, šolstva in športa 

Elena Koriakowceva (ur.): Aktualne problemy komparatystyki słowiańskiej: teoria i metodologia badań lingwistycznych. Siedlice: Uniwersytet przyrodniczo-humanistyczny w Siedlcach, 2010. 255 str.

Elena Koriakowceva (ur.): Aktualne problemy komparatystyki słowiańskiej: teoria i metodologia badań lingwistycznych. Siedlice: Uniwersytet przyrodniczo-humanistyczny w Siedlcach, 2010. 255 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital library of University of Maribor