Stramljič Breznik, Irena

Digital library of University of Maribor

—  151  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsA névmások utáni részben a szerző a tőle megszokott rendszerességgel szám-ba veszi még a határozószókat (219–225.o.), az elöljárószókat (226–234.o.), a kötőszókat (235–237.o.), a módosítószó-kat (238–240.o.), az egyes partikulákat (241–243.o.), valamint a mondatszókat (244–245.o.), majd a mondattani rész (246–332.o.) következik. A mondat meghatározásával kapcso-latban a szerző elmondja, hogy annak a szó meghatározásához hasonlóan szin-tén sokféle definíciója lehetséges. Ez valóban így van, hiszen a nyelvészeti szakirodalomban a mondatnak több mint kétszáz definíciója létezik, ame-lyek között vannak a) tisztán strukturá-lis, b) strukturális-szemantikai, c) tisz-tán szemantikai meghatározások. Ezek közül a szerző álláspontja leginkább az elsőhöz, azaz a tisztán strukturá-lis szempontú definíciókhoz sorolható. Ezek azt hangsúlyozzák, hogy a mon-dat dichotomikusan (alanyból és állít-mányból) felépülő szintaktikai egység, és ragozott igealakot (verbum finitum) tartalmaz, valamint hozzáteszik azt is, hogy szerkezetileg autonóm, tehát ön-álló megnyilatkozás. Ebben és az ezt követő részben, – amely az előző feje-zetekhez hasonlóan szintén számos pél-dával, sőt egyes esetekben szemléletes ábrákkal is illusztrált – hangsúlyosan megmutatkoznak a szerző által válasz-tott nyelvleírási stratégia, a függőségi grammatika előnyei. Könyvének utol-só fejezetében a szerző az egyeztetés eseteivel és a tagadással foglalkozik (333–352.o.). A kötetet a rövidítések jegyzéke (353–354.o.) és a felhasznált szakirodalom (355–356.o.) teszi teljessé. Összegzésképpen elmondható, hogy a szerző az egyetemi szintű igényeknek is megfelelő horvát nyelvtan elkészíté-sével nagy feladatra vállakozott, melyet azonban úgy sikerült megoldania, hogy – pl. a számnevekről vagy a névmásokrúl szóló részben – új szempontokra is fel-hívta a figyelmet. Ezen felül a szerző a függőségi garammatika magyar nyelvű terminológiájának megalkotására is kí-sérletet tett, amely nyelvtanát a magyar nyelvésztársadalom számára is érdekes-sé teszi. A „Horvát nyelvtan” tehát ma-gyarországi viszonylatban hiánypótló munka, amely bízvást ajánlható mind a függőségi grammatikával foglalko-zó magyar nyelvészek, mind pedig a horvát nyelv iránt érdeklődők szíves figyelmébe.Pátrovics PéterEötvös Loránd Tudományegyetem, eva.egri@uniqa.hu vIDObRAžEnjA ISTORIï TA KUL’ TURI nARODU v SLOvO ­TvOREnI: dopovidi XII Mižna­rodnoï naukovoï konferenciï Komisiï zi slov’jans’kogo slovotvo renja pri Mižnarodnomu komiteti slavistiv (25–28 travnja 2010 p., Kiïv, ukraïna) – zbornik dvanajste konference Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Ur. N. F. Kli-menko, E. A. Karpilovs’ka. Naukove izd. Kiïv: Vidavnicij Dmitra Burago, 2010. 471 str.Tradicionalno vsakoletno znanstveno srečanje Komisije za slovansko besedo-tvorje se je v letu 2010 odvijalo v Kije-vu, v prostorih nacionalne knjižnice, od 25. do 28. maja. Simpozij je potekal pod skupnim naslovom Odrazi nacional-ne zgodovine in kulture v besedotvorju —  152  — Slavia Centralis  1/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsv organizaciji Ukrajinske nacionalne akademije znanosti, Nacionalne bibli-oteke V. I. Vernadskega, Ukrajinskega komiteja slavistov, Inštituta za ukrajin-ski jezik, Filološkega inštituta kijevske nacionalne Univerze Tarasa Ševčenka in Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK.Posebnost in dobrodošla novost lan-ske konference je bil predhodno pri-pravljen in izdan obsežen istoimenski zbornik prispevkov, ki je bil predsta-vljen in udeležencem na voljo že v ča-su konferenčnega druženja. Zbornik vključuje 31 prispevkov članov Komi-sije iz 12 držav (Avstrija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Makedo-nija, Nemčija, Poljska, Rusija, Srbija, Slovenija in Ukrajina) in 9 ukrajinskih vabljenih raziskovalcev, ki se s področ-jem derivacije ukvarjajo teoretično ali praktično. Dodatna novost je tudi kratka predstavitev članov Komisije z najpo-membnejšimi bibliografskimi enotami (str. 443–471). Nedvomne zasluge za to pa imata urednici in programski vodji dr. Klimenko in dr. Karpilovs’ka z In-štituta za jezikoslovje. Posebej pa velja izpostaviti gostoljubje dr. Gricenka, direktorja Inštituta za ukrajinski jezik Ukrajinske akademije znanosti in umet-nosti, ki ni bil samo imeniten gostitelj družabnega večera, ampak je poskrbel za bogate knjižne darove s področja ukarjinistike, za katere se mu v svojem imenu in imenu članov Komisije iskre-no zahvaljujem.Glede na dejstvo, da je bil vidik spre-memb v slovanskih jezikih pod vplivom globalizacije in internacionalizacije že večkrat izpostavljen, je tokratna konfe-renca tematsko ubrala drugo perspek-tivo, saj je za izhodišče razmišljanja postavila nacionalno samobitnost v besedotvorju in sposobnost regeneri-ranja leksikona iz lastnih jezikovnih prvin. S tem so bile odprte možnosti za predstavitev konkretnih teoretičnih in praktičnih raziskav sodobne slovanske derivatologije na pisnem gradivu slo-vanskih jezikov v kontekstu različnih metodoloških pristopov. V središču je bila problematika nacionalne konceptu-alizacije sveta in odrazi v tvorbi besed, ki so se je avtorji lotevali s tipoloških, kontrastivnih ali primerjalnozgodovin-skih vidikov. Prispevki v zborniku so razvrščeni po abecedi avtorjev. Zato je za vse-binsko orientacijo primernejša njihova predstavitev znotraj dveh prepoznavnih tematskih sklopov, in sicer: (a) tipologi-zacija besedotvornih pojavov v nacio-nalnem jeziku in (b) kontrastivni pogled na sorodne pojave v slovanskih jezikih.Sklop, ki govori o tipologizaciji bese dotvornih pojavov v nacionalnem jeziku, vključuje več ožjih vsebinskih področij, med katerimi so opazne na-slednje.Konceptualizacija in slika sveta z besedotvorne perspektive druži pri-spevke, med katerimi je I. Uluhanov (Rusija) pomenljivo opisal nekaj pasti in pomanjkljivosti metod, ki v jeziku iščejo odraze narodne kulture in zgo-dovine, še zlasti, ker jezik ni glavni izvor teh zunaj jezikovnih informacij, saj imajo mnoge jezikovne enote zgolj znotrajjezikovno vlogo. O konceptual-nih izhodiščih za semantiko tvorjenk, o izomorfah med semantično derivacijo in besedotvorjem ter izboru semantič-nih oznak, ki delajo tvorjenke sistemske oz. zgolj individualne, je spregovorila Z. Haritončik (Belorusija). A. Lukašanec (Belorusija) je z analizo leksikalnih, semantičnih in onomazioloških kate-gorij tvorjenk ugotavljal, da se skozi njih vendarle kaže specifika nacionalne jezikovne slike sveta. E. Karpilovs’ka (Ukrajina) se posveča novi ukrajinski —  153  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsleksiki po letu 1991 in ugotavlja težnjo novih konceptualizacij v jezikovni ka-tegorizaciji novih pojavov, povezanih s spremembo ukrajinske družbe. R. Dra-gićević (Srbija) navaja pogled na svet, družbeno klimo in kulturo kot dejav-nike, ki vplivajo na dejstvo, da so v srbščini kot tudi drugih jezikih pri para-digmatsko povezanih leksikalnih parih tvorbeno produktivnejše tiste korenske besede, ki kažejo na negativne lastno-sti človeka. S primerjalno obravnavo tvorjenk s pomenom nomina agentis v slovenščini 19. in 20. stoletja je podobno značilnost za glagole govorjenja, ki so negativno zaznamovani in zato produk-tivni za številne in obrazilno raznolike tvorjenke, ugotavljala I. Stramljič Bre-znik (Slovenija). C. Mengelev (Nemčija) je na osi koncept – mentalnost – jezik prikazala koncept poimenovanja etnika Nemec in čas. Besedotvorne načine in sredstva v bolgarskem jeziku 19. stoletja je predstavila J. Baltova (Bolgarija).Drugo tematsko skupino družijo opazovanja tvorjenk v zvrstno različnih besedilih. C. Avramova (Bolgarija) je opozorila na besedne družine nekate-rih ključnih besed iz politične sfere na prelomu stoletja, pri tem je upoštevala tako neologizme kot okazionalizme. Obrazilne težnje samostalniških izpe-ljank v sodobnem makedonskem jeziku v različnih funkcijskih zvrsteh so za-nimale L. Arizankovsko (Makedonija), I. Bozdechova (Češka) je predstavila zloženke kot pomembno besedotvorno vrsto, katere vloga narašča predvsem v čeških publicističnih besedilih. Ši-ri se tvorbena kombinatorika domačih podstav. Sobivanje kolokacij k neka-terim zloženkam pa odpira vprašanja eno- oz. večbesednosti enot in pojav novih afiksoidov. G. Nikolajev (Rusi-ja) je razmišljal o vlogi besedotvorja v poetičnem jeziku, razmerje med be-sedotvorjem in aksiologijo na primeru jezika posameznih socialnih skupin je zanimalo V. Vinogradovo (Rusija). S podobnim vprašanjem o besedotvornih značilnosti kriminalnega argoja se je ukvarjala E. Lukašanec (Belorusija) in J. Raeckeja (Nemčija) je s tega vidika zanimal žargon.Interferenčne vplive in njihov od-raz v nacionalnem sistemu tvorjenk je raziskovalo več avtorjev. N. Klimen-ko (Ukrajina) je primerjala morfološke in sintaktične dejavnike pri glagolski tvorbi v sodobni ukrajinščini in novo-grščini. K. Waszakowa (Poljska) je na besedotvorni in semantični ravni obrav-navala različne procese sposojanja v sodobnem poljskem jeziku, vlogo be-sedotvorja v sprejemanju in stabilizaciji ukrainizmov, sprejetih v poljščino 16. in 17. stoletja, je predstavila K. Kle-szczowa (Poljska). Turški sufiksi, ki se postopno spajajo tudi s podstavami neturškega izvora in prinašajo stilno zaznamovanost takih tvorjenk, so bi-li osrednja točka prispevka B. Ćorića (Srbija) in B. Štebih Golub (Hrvaška) je obravnavala zloženke v kajkavskem knjižnem jeziku, ki so številsko zelo pogoste, in dokazala, da gre v večini za kalke iz nemščine.Drugi sklop združuje kontrastivni pogled na sorodne besedotvorne pojave v slovanskih jezikih. E. Koriakowce-wa (Poljska) je protistavno predstavila slovarsko še neregistrirane tvorjenke s pomenom nomina actionis in z obrazi-lom -izacija v ruskih, čeških in polj-skih spletnih besedilih. Ugotavljala je njihovo pomensko vrednost, posebno pa tudi njihovo pejorativnost in re-torično funkcijo v ruskih množičnih medijih. A. Nagorko (Nemčija) je raz-pravljala o besedotvornih procesih, ki prispevajo k sekularizaciji religiozne leksike primerjalno med nemščino in —  154  — Slavia Centralis  1/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportszahodnoslovanskimi jeziki. Z gradivom dokazuje, da so jezikovni procesi pro-fanizacije pogosto rezultat metaforičnih in metonimičnih prenosov. I. Ohnheiser (Avstrija) je besedotvorno analizirala prevode t. i. angleškega novojezika iz Orwellovega romana 1984 v ruščini, ukrajinščini, poljščini in češčini. Pro-blem ženskospolskih obrazil pri poime-novanju žensk, ki so nosilke določene poklicne dejavnosti, na materialu ru-ščine, češčine in poljščine je zanimal G. Neščimenko (Rusija). V Radeva (Bolga-rija) je tvorbeno analizirala družinsko rodovno leksiko v slovanskih jezikih in prikazala nekatere nacionalne specifi-ke. B. Tošović (Avstrija) je primerjalno opazoval nizanje predponskih obrazil v srbskem, hrvaškem in bosanskem je-ziku. Najproduktivnejši pri tem so gla-goli, tipični so pojavi reduplikacije ali triplikacije, redki pa primeri s štirimi prefiksi. A. Nikitevič (Belorusija) in J. Sierociuk (Poljska) pa sta obravnavala rusko-beloruske tvorbene vzporednice s kulturno-zgodovinskega vidika na ma-terialu narečne leksike oz. medjezikov-ne (poljsko-ukrajinske) vplive in njihov odraz v poljskih narečjih.Trinajsta konferenca bo potekala od 16. do 20. maja 2011 v poljskem Pozna-nju pod skupno temo Slovansko besedo-tvorje: sistem in tekst.Irena Stramljič breznikUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta irena.stramljic@uni-mb.si BERNARD RAJH: GúčATI PO AnTùjOšKO. Gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za  slovanske jezike in književnosti  (Zora 73), 2010. 293 str.V začetku tega leta smo Slovenci na po-dročju slovenskega narečnega slovaro-pisja postali bogatejši za narečni slovar z naslovom Gúčati po antùjoško oziroma za Gradivo za narečni slovar severoza-hodnoprleškega govora, kakor v pod-naslovu svoje delo poimenuje Bernard Rajh, izredni profesor slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Av-tor je že leta 2001 opozoril na to, da v slovenskem prostoru primanjkuje slovar-jev, ki bi služili natančnejšim jezikovnim opisom posameznih slovenskih narečij oziroma govorov, in da se slovenska na-rečja iz najrazličnejših razlogov vztrajno spreminjajo, še neregistrirano besedje pa za vedno izginja (Rajh 2001: 257), zato ga moramo kakovostno popisati.Dialektologa Karmen Kenda-Jež in Peter Weiss (2009) ugotavljata, da v zadnjih šestdesetih letih število sloven-skih narečnih slovarjev sicer narašča, a kljub temu zaradi močne narečne raz-členjenosti te zbirke besedja še vedno zgolj točkovno pokrivajo slovensko je-zikovno ozemlje, prav tako se slovarji med seboj močno razlikujejo. Bernard Rajh je pri svojem dolgoletnem razi-skovalnem delu1 na območju današnje  1 Bernard Rajh je leta 2002 izdal monografijo Od narečja do vzhodnoštajerskega knji-žnega jezika (Maribor, Zora 19). Njegove razprave, ki se navezujejo na njegovo domače narečje, so: (1) Besedno prevzemanje iz nemščine v severozahodnoprleški govor (2004, Annales, 1, 195–202), (2) Severozahodnoprleška osebna imena (2005, Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, Maribor: Slavistično društvo, 98–105), (3) Glagoli v severozahodnoprleškem govoru (2006, Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziska-vah, Maribor: Slavistično društvo, 399–406) in (4) Tipologija in razvrstitev naglašenih samoglasnikov v severozahodnoprleškem govoru (2008, Škrabčeva misel VI, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 81–99).

Vidobraženja istoriï ta kul´turi narodu v slovotvoreni ...

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital library of University of Maribor