Kos, Dejan

Digital library of University of Maribor

—  135  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsSAŠA JAzBEc: Man taucht  in eine andere Welt ein …  lesestrategien beim lesen fremd-sprachiger literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Ger-manistikstudentinnen und -studenten (Siegener Schriften zur Kanonfor-schung, Bd. 9). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2009. 258 str.V devetem zvezku zbirke Razprave o kanonu, ki izhaja na univerzi v Sieg-nu (Siegener Schriften zur Kanonfor-schung), obravnava Saša Jazbec iz-hodišča, potenciale in perspektive aktualnega, vendar še dokaj neraziska-nega področja – literarne socializacije in literarne komunikacije v tujem je-ziku. Razprava povezuje tri tematske sklope: mehanizme literarnega spora-zumevanja, problematiko medjezikov-nega oz. medkulturnega posredovanja in literarno didaktiko. Zaznamujeta jo tehtna teoretična refleksija in diferen-cirana obravnava obsežnega empirič-nega materiala. Obe sta trdna podlaga za potrditev osnovne hipoteze, ki pravi, da so bralne strategije v primeru tuje-jezičnih literarnih besedil – vsaj tistih, ki jih predpisuje visokošolski učni načrt – specifične, saj se le deloma dotikajo (privatnih) recepcijskih strategij v ma-ternem jeziku.Tehtnost teoretičnega premisleka postane razvidna šele, ko ga umesti-mo v širši okvir aktualnih razprav o položaju literarne vede na začetku 21. stoletja. Znano je, da se disciplina že več desetletij nahaja v fazi nenehne-ga preizpraševanja lastnih izhodišč. Najpomembnejši vzrok krize identite-te gre iskati zlasti v vzponu naravo-slovnih in družboslovnih raziskav, ki razvijajo nove kriterije znanstvenega delovanja (npr. intersubjektivna prever-ljivost rezultatov, ponovljivost eksperi-mentov, norme empiričnosti, teoretič-nosti in uporabnosti). Literarna veda, utemeljena pretežno na tradicionalnih pozitivističnih, duhovnozgodovinskih in hermenevtičnih izhodiščih, teh kri-terijev bodisi ne dosega bodisi se jim poskuša približati (npr. z empiričnimi obravnavami literarnih kontekstov). V prvem primeru tvega marginalizacijo, v drugem pa se odmakne od ožjega li-terarnovednega področja in s tem ogro-zi svojo avtonomijo. Saša Jazbec v tej situaciji pretehta temeljna metodološka izhodišča, pri tem pa poveže nekatere empirične koncepte s hermenevtično--kvalitativnimi. Po tej poti izdela reper-toar teoretičnih pojmov (branje, bralne strategije, bralna kompetenca, literarna kompetenca, literarna socializacija), pri čemer aktualne razprave nadgrajuje s teoretično domišljenimi metodološki-mi rešitvami. Predvsem pa se ji uspe izogniti enostranskosti, ki je pogosta v vsaki od obeh povezanih paradigem: ob upoštevanju empiričnih izhodišč ne zanemarja hermenevtičnih strategij in obratno – interpretacijske postopke umešča v kontekst konkretne bralske izkušnje. Pojem branja avtorica povezuje z re-cepcijo pisnih besedil. Razlikuje med literarnim in pragmatičnim branjem, pri tem pa se sklicuje na raznovrstne lite-rarnovedne tradicije, v katerih odkriva komplementarnost: hermenevtiko, re-cepcijsko estetiko, kognitivno znanost, literarno sociologijo, empirično literar-no vedo in kulturološke študije. Raz-liko med literarnim in pragmatičnim branjem določi predvsem s pomočjo S. J. Schmidtovih definicij komunikacij-skih konvencij: pragmatično branje je zaznamovano s konvencijama mono-valentnosti in faktičnosti, literarno pa z razširitvijo komunikacijskih možno-sti v okviru polivalenčne in estetske —  136  — Slavia Centralis  1/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportskonvencije. Ker gre v vseh primerih za oblike kolektivnega védenja, brez težav preide na raven konceptualizacije jezikovnega in kulturnega koda in s tem vzpostavi celovit okvir, v katerem dobi proučevanje literarnih strategij svojo funkcionalno utemeljitev.Podobno razčlenjena je tudi obrav-nava pojmov bralne in literarne kom-petence, ki ju avtorica v navezavi na B. Hurrelmann in C. Pette razume kot čustveno, kognitivno in motivacijsko pogojeno aktivnost v kontekstu spe-cifičnega (med)kulturnega védenja. V ospredju so torej kognitivni oz. psiho-loški dejavniki, ki spodbujajo, vodijo ali pa zavirajo bralna in z njimi povezana komunikacijska dejanja. Za študijo je zlasti pomembna opredelitev pojma bralnih strategij. V skladu z J. Donner-stagovim modelom bralnega procesa je v ospredju razlikovanje med bese-dno, stavčno in besedilno ravnjo na eni strani ter med retoričnimi, vsebinsko--shematskimi in globalnimi pomenski-mi strukturami na drugi. Ta pojmovni instrumentarij omogoča med drugim tudi diferenciacijo med bralnimi procesi v maternem in tistimi v tujem jeziku – slednji so zaznamovani predvsem z oslabljenim aktiviranjem semantičnih makrostruktur. V poglavju o literarni socializaciji so nekatera psihološka dognanja v zvezi z značilnostmi posameznih razvojnih obdobij nadgrajena s sociološko obrav-navo institucionalnih okvirov literarne komunikacije. V zgodnjem otroštvu je seveda ključna socializacijska instan-ca družinsko okolje, pri čemer odigra odločilno vlogo kvaliteta komunikacij-skih praks. Od nje je namreč odvisno, v kolikšni meri bodo zgodnje izkušnje z literarnimi besedili v kontekstu naj-različnejših dejavnikov (družbeni polo-žaj, materialno stanje, bralno vzdušje, uporaba medijev) tvorile podlago trajne bralne kariere. Naslednje, mladostniško obdobje, je zaznamovano s prehodom posameznika od družinskega okolja k družbenemu. V proces literarne socia-lizacije se vključi izobraževalni sistem, vendar žal praviloma na omejujoč način. Razlogi za to so predvsem v diskrepanci med normami literarnega sistema, teori-jami literarne didaktike in predpisanim kanonom na eni strani ter potrebami in pričakovanji bralcev na drugi. V odrasli dobi se na podlagi zgodnejših izkušenj in v odvisnosti od specifične življenj-ske situacije (družbeno okolje, poklic, motivacijski dejavniki) izoblikujejo bolj ali manj stabilne in ritualizirane bralne prakse. Pri tem se literarna socializacija v tujem jeziku od siceršnje razlikuje po tem, da jo privatno okolje zaznamuje le izjemoma.Teoretični del razprave zaključuje sistematičen pregled relevantnih študij s področja branja literarnih besedil v tujem jeziku. Z ozirom na cilje raziskav in na značilnosti empiričnih pristopov je obravnavanih osemnajst publikacij.Na ta način Saša Jazbec izoblikuje primerno podlago za empirični del svo-je raziskave. Teoretične pojme dosledno uporabi pri opisu recepcijskih strategij študentov/študentk germanistike na Fi-lozofskih fakultetah v Mariboru in v Ljubljani. Daljnosežna je zlasti odloči-tev za kvalitativno metodo pridobivanja in vrednotenja empiričnih podatkov. V nasprotju s kvantitativnimi metodami, ki temeljijo na statističnih analizah reprezentativnih vzorcev, so podatki tukaj pridobljeni s pomočjo vodenih anket in skupinskih diskusij, kjer posa-meznik ali manjše število udeležencev pod vodstvom moderatorice razpravlja o izbranih temah. Cilj je pridobivanje izjav, relevantnih z vidika obravnave izhodiščnega problema, pri čemer se —  137  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsdinamika pogovora prilagaja tudi zor-nemu kotu in interesom sodelujočih. Postopek poteka na treh ravneh: Prva raven obsega vodene ankete v zvezi z literarno socializacijo v mater-nem in v tujem jeziku, transkripcijo, analizo posameznih primerov in siste-matizacijo bralnih strategij. Obravna-vane so med drugim naslednje teme: branje v otroštvu in v mladosti, domača knjižnica, prevodi in izvirniki, akt bra-nja, osnovnošolsko obdobje (branje in šport), nemška besedila v osnovni šoli, literarna besedila pri pouku slovenšči-ne, branje in pisanje danes, branje v gimnazijskem času, nemška besedila v gimnaziji, pomen branja danes, branje revij in časopisov, kraj branja, prekini-tev branja, branje in mediji, z branjem povezana komunikacijska dejanja, kri-teriji bralčeve izbire, lastna literarna dejavnost, intenzivnost pisemske kore-spondence, pouk književnosti v srednji šoli in na univerzi, branje in pomanj-kanje časa, refleksija o pomenu branja.Na drugi ravni je v skupinskem po-govoru obravnavan odnos študentov do študijske literature. V ospredju so trije tematski sklopi: izkušnje bralcev z izbranima besediloma v tujem jezi-ku, refleksija bralnega procesa in te-matizacija branja ob hkratnem poskusu približevanja pomenskim razsežnostim izbranih besedil.Tretja raven obsega celovito interpre-tacijo materiala, pridobljenega s pomo-čjo zgoraj omenjenih metod. Ta proces vključuje ob transkripciji in analizi sku-pinskih pogovorov zlasti še izdelavo obsežnega kataloga bralnih strategij. Kriteriji njihovega razlikovanja v posa-meznih fazah bralnega procesa so pove-zani z naslednjimi ključnimi vprašanji: način izbire besedila, kraj in čas branja, branje v maternem in v tujem jeziku, tehnike branja, reševanje morebitnih jezikovnih težav in branje v šoli. Ka-talog bralnih strategij združuje uvid v individualno raznovrstnost literarne ko-munikacije in splošnejša, formalizirana spoznanja o mehanizmih recepcijskih procesov. Ob tem je kvalitativna metoda platforma, ki sledi zahtevnim kriterijem empirične znanstvene paradigme, ne da bi izgubila stik s hermenevtičnimi razsežnostmi bralnih izkušenj.Zadnje poglavje je namenjeno upo-rabnim vidikom na področju literarne didaktike. Gre za temo, ki je rdeča nit celotne študije. Z njo so med drugim povezani kognitivni recepcijski dejav-niki, institucionalni okvir literarne ko-munikacije, izbor anketirancev in an-ketna vprašanja. V sklepnih odstavkih se posamezne ugotovitve zaostrijo v spoznanje o nujnosti temeljitega preo-blikovanja discipline. Splošno razširje-ni koncepti pouka književnosti namreč niso le neučinkoviti, temveč večinoma celo kontraproduktivni. Zlasti je potreb-no osredotočenost na literarno branje dopolniti z refleksijo teh procesov na metaravni, z empiričnim pristopom k problemu literarne socializacije posa-meznih bralcev, z ozaveščanjem pogo-sto nejasnih razlik med literarnimi in neliterarnimi besedili in z okrepitvijo čustvenih gratifikacij v bralnem proce-su. Šele na ta način je pouk književno-sti mogoče prilagoditi diferenciranemu horizontu učencev, dijakov in študentov ter ga produktivno vpeti v kontekst re-cepcije tiskanih in drugih medijev.Relevantnost teh ugotovitev okrepi vtis, da je monografija Man taucht in eine andere Welt ein … Lesestrategien beim Lesen fremdsprachiger Literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und -studenten viden prispevek na li-terarnovednem in na literararnodidak-tičnem področju, ne le v domačem, —  138  — Slavia Centralis  1/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportstemveč tudi v mednarodnem merilu. Njen pomen izhaja iz prispevka k me-todologiji literarne vede, eksemplarične interpretacije z empiričnimi metodami pridobljenega materiala in uporabne razsežnosti. dejan KosUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta dejan.kos@uni-mb.si PRZEKŁADY LITERATUR SŁO-WIAŃSKICH. Tom 1, część 1, Wy-bory translatorskie 1990–2006. Pod redakcją: Bożeny Tokarz. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskie-go, 2009. 336 s.Wydana w ubiegłym roku nakładem Wydawnictwa Uniwersytetu Śląskiego pierwsza część pierwszego tomu Prze-kładów Literatur Słowiańskich liczy 312 stron. To 21 prac naukowych doty-czących zagadnień związanych przede wszystkim z literackim przekładem artystycznym, nie tylko badanych z punktu widzenia teorii translacji, ale również z perspektywy historii litera-tury z oczywistym uwzględnieniem słowiańskiej przestrzeni historyczno-kulturowej. Rok 1990, poprzedzony cezurą 1989 roku, który w Europie Środkowo--Wschodniej rozpoczął szereg zmian na arenie politycznej i społecznej, przy-nosząc upadek komunizmu był bezpo-średnią przyczyną powstania szeregu nowych organizmów państwowych, wyłonionych w procesie zjednoczenia Niemiec, rozpadu Czechosłowacji, Ju-gosławii i Związku Radzieckiego. Na-stał koniec hegemonii tego ostatniego w krajach Europy Środkowej i Wschod-niej, likwidacja cenzury przynosząca powrót swobód politycznych, społecz-nych, a przede wszystkim twórczych, sprzyjających wymianie kulturowej. Wybory translatorskie 1990–2006 do-tyczą właśnie pierwszych szesnastu lat przeżywanej tam swobodzie myśli, wol-ności słowa pisanego i tłumaczonego na inne języki słowiańskie, swoistego wy-rażania wielogłosowości artystycznej, z jednej strony twórców – nadawców prymarnych, z drugiej zaś tłumaczy, będących medium przekazującym od-biorcy sekundarnemu treść komunikatu literackiego.Niezwykle ważne są dla współcze-snego przekładoznastwa inicjatywy te-go rodzaju, bowiem „całościową reflek-sją badawczą nie zostały dotąd objęte przekłady między poszczególnymi lite-raturami słowiańskimi, poza literaturą rosyjską i polską” (s.9). Stąd główną przyczyną „stworzenia niniejszej serii jest chęć uzupełnienia polskich badań nad przekładem o brakujące literatury słowiańskie” (s.9). Precyzja w doborze tematyki prezentowanych w tomie ar-tykułach, a zarazem jej różnorodność po raz kolejny dowodzą wirtuozerii warsztatu naukowego redaktor tomu, wybitnej slawistki, przekładoznawczy-ni i komparatystki prof. dr hab. Bo-żeny Tokarz, jej podopiecznych oraz współpracowników. „Projekt obejmuje zarówno rejestrację wydań i recepcji przekładów, jak również problematykę szczegółową, dotyczącą: 1) specyfiki przekładu w granicach języków blisko spokrewnionych, 2) przekładu jednej kultury na drugą oraz 3) roli przekładu w badaniach komparatystycznych.” (s.7) – czytamy we wstępie książki. Z pierw-szej części opublikowanego tomu wyni-ka, iż Wybory translatorskie 1990–2006 

Saša Jazbec: Man taucht in eine andere Welt ein ...

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital library of University of Maribor