Drago Jančar je eden izmed tistih slovenskih avtorjev, ki je znan tudi v širšem evropskem in svetovnem svetu. Njegovo literarno ustvarjanje ni ozko usmerjeno in ga ne moremo šteti zgolj za predstavnika le enega literarnega obdobja, temveč s svojimi literarnimi deli pripada različnim obdobjem književnosti. Tako tudi iz pričujočega diplomskega dela izhaja dejstvo, da kratke proze Draga Jančarja ne moremo enostavno razdeliti na dela, ki vsebujejo zgolj in le modernistične sestavine ter dela, ki vsebujejo zgolj in le postmodernistične sestavine. Govorimo lahko o tem, da zbirki novel Romanje gospoda Houžvičke in O bledem hudodelcu vsebujeta več modernističnih sestavin. Te so: omejen pripovedni časni vsevednega pripovedovalcaselekcija osebnega pogledani kronološkega zaporedjastavki so nelogični in nesmiselnizgodba se opuščamešata se realnost in fantazijaosrednji literarni lik je žrtev družbeuporaba nerazkritega citata, ki je v bistvu zašifrirano besedilo.
Zbirko Smrt pri Mariji Snežni uvrščamo med tako imenovane prehodne zbirke, saj so nekatere novele bolj modernistične, nekatere pa bolj postmodernistične.
Na drugi strani pa imamo zbirke Pogled angela, Augsburg in druge resnične pripovedi, Ultima Creatura, Prikazen iz Rovenske ter Človek, ki je pogledal v tolmun, ki uporabljajo več postmodernističnih sestavin. Te so: opuščanje toka zavestidružbena kritičnostuporaba zgodovinskih in fantazijskih motivovni velikih zgodb – človek se obravnava kot individuumobravnava starih snovi, oblik in zvrstiavtorji niso enotnihibridnost, fragmentarnost, odmik od visoke literature ter približanje trivialni, žanrski literaturiopis drobnih, intimnih pripetljajevmehčanje subjekta – posameznik je brez oporeni absolutne resnicecitati so razkriti – besedilo ni zašifriranoosrednja tema in motiv sta zgodovina in usodameja med resničnostjo in fikcijo je zabrisana.Drago Jančar is one of those Slovene authors whose works are known all over the Europe and world. His literary creations are not narrowly oriented and therefore he cannot be counted only as a representative of one literary period, but he represents different periods with his works. In this dissertation stems the fact, that Drago Jančar,s short prose cannot be divided into the modernistic period and postmodernistic period. The collections of short stories Romanje gospoda Houžvičke and O bledem hudodelcu contain more modernistic features. These modernistic features are: limited narrative timeno omniscient narratorselection of personal viewno chronological sequencesentences are not logical and make no sensethe story is left outreality and fantasy are mixingthe focal character is a victim of societyuse of undisclosed quotations which are in fact encrypted texts.
The collection Smrt pri Mariji Snežni is placed between so called transitional collections, because some short stories contain more modernistic features and some more postmodernistic feature.
On the other side we have collections Pogled angela, Augsburg in druge resnične pripovedi, Ultima Creatura, Prikazen iz Rovenske and Človek, ki je pogledal v tolmun, which contain more postmodernistic features. The postmodernistic features are: stream of consciousness is left outsocial criticismuse of historical and fantasy motifsno big stories - human is presented as an individualpresentation of old topic, shapes and formsauthors are not unifiedhybridness, fragmentation, retreat from high literature to trivial, genre literaturedescription of small, intimate eventthe subject is being softened - the individual has no supportno absolute truthquotations are revealed - the text is not encryptedmajor theme and motifs are History and Destinyline between reality and fiction is blurred
