V zadnjih desetletjih se podirajo tabuji o različnih oblikah nasilja v družini. Nasilje v družini je zapleten pojav, pri katerem se prepletajo številni socialni, ekonomski in psihološki dejavniki in vpliva na stopnjo varnosti v določeni družbi, s tem pa tudi na razvoj te družbe in slehernega njenega posameznika. Tudi v slovenski družbi predstavlja nasilje v družini pereč problem, ki mora biti ena
izmed pomembnejših varnostnih prioritet države.
Nasilje je družbeni problem, ne pa problem posameznice ali posameznika. Zato je za pomoč preživelim odgovorna družba s svojimi institucijami. Nasilje je zloraba moči, zanj ni opravičila, v celoti pa je odgovoren povzročitelj in nikoli žrtev. Nasilje je naučen vedenjski vzorec, nenasilne komunikacije pa se da naučiti.
Policija pri uporabi svojih pooblastil z namenom izvajanja z zakoni določenih nalog omejuje človekove pravice osebi, zoper katero pooblastila izvaja. To omejevanje je lahko ustavno dopustno ali ustavno nedopustno, kar se presoja po načelu sorazmernosti. S prepovedjo približevanja določenemu kraju oziroma osebi policija ne posega samo v pravico do spoštovanja družinskega življenja, temveč omejuje tudi nekatere človekove pravice nasilneža
