Proces odpiranja notranjih meja med članicami Evropske unije ni povzročil le vrste kompleksnih družbeno-ekonomskih sprememb, temveč je sprožil številne nove prostorske izzive, zlasti na območjih, ki ležijo v zaledju državnih meja in so do nedavnega veljala za manj razvita in prikrajšana. Evropska unija pa prav ta območja prepoznava kot ključne elemente za spodbujanje procesov integracije ter ekonomske in socialne kohezije. V čezmejnem prostoru se tako na različnih ravneh sprožajo procesi mreženja in povezovanja,v katerih se manifestira deteritorializacija novih gospodarskih, socialnih, kulturnih in prostorskih razmerij. V prispevku je obravnavana problematika čezmejnega prostorskega razvoja, ki ob odpiranju nacionalnih meja vzpostavlja drugačne razmere za razvoj v prostoru. Tematika je podrobneje predstavljena v okviru prostorske raziskave območja razvojne osi med mestoma Maribor (Slovenija) in Gradec (Avstrija), ki je bilo v preteklosti podvrženo številnim geopolitičnim,ekonomskim in demografskim spremembam. V tem pogledu sta izpostavljena dva vidika prostorskega razvojaprvi raziskuje vpliv državne meje na razvoj obravnavanega prostora, drugi pa obravnava sodobne trende razpršene poselitve vzdolž infrastrukturnega koridorja med obema regionalnima središčema, med katerimi izstopa pojav novih urbanih jeder. Dinamika razvojne osi je prikazana na podlagi zgodovinskega pregleda razvoja od druge polovice 19. stoletja naprej do obdobja pred padcem notranjih meja EU in sedanjega stanjav njej se odražajo sodobne težnje nastanka novih urbanih vzorcev v značilni povezavi z infrastrukturnih razvojem.The opening of internal borders among the European Union member states has not only evoked complex socio-economic processes, but also produced new spatial development potentials. This is especially important for the areas located close to the national borders that were until recently regarded as under developed and peripheral. Conversely, the European Union sees them in a completely different light, as key elements in the process of integration, economic, and social cohesion. Consequently, the processes of cooperation and networking have been triggered on different levels, whereby the deterritorialisation of the new economic, social, cultural and spatial relations occurs. The article describes the issue of spatial development of cross-border areas, which are setting up new development conditions by opening the borders. This topic is presented by the case study of spatial development of the area stretching along the axis between two regional centres, Maribor (Slovenia) and Graz (Austria), in the past subjected to numerous demographical, economical and geopolitical changes. In this regard, two viewpoints of spatial development of the area are exposed: the first one explores the influence of the national border on the development of the research area, while the second one reflects contemporary trends of dispersed urbanization along the infrastructural corridor extending between both regional centres, the most indicative among them being the emergence of new urban nodes
