The discussion presents the late-Renaissance and Baroque alchemy in the Habsburg lands and especially in the Duchy of Carniola, within the broader context of the study of Western esoteric traditions. The first part of the discussion describes the fundamental concepts related to the study of the Western esoteric traditions. Then follow a brief presentation of the basic features of alchemy as one of Western traditions and a short historical overview of this enigmatic tradition. The main part of the discussion focuses on the alchemical tradition in the Habsburg Monarchy and, of course, in Carniola. It addresses the following topics: the late-Renaissance and early-Baroque alchemy in Ljubljana; the connection of alchemy and the quicksilver mine in Idrija; the Strmol Castle as the capital of alchemists from Carniola and its Baroque owners, all ardent alchemists; alchemical endeavours of Johannes Friedrich von Rain and his dispute with a Czech medical doctor and alchemist Dobrzensky and, last but not least, the little known alchemical and broader occult interests pursued by Johann Weikhard von Valvasor. The article also briefly presents alchemy in the 18th-century Carniola and concludes with a short survey of up-to-date research of alchemy in Slovenia. The discussion also indicates possible future research options of alchemy in Slovenia.V pričujoči razpravi je predstavljena poznorenesančna in baročna alkimija v habsburških deželah, zlasti v vojvodini Kranjski, in sicer v kontekstu študija zahodne ezoterične tradicije. V razpravi so obravnavane različne teme, ki so vezane na alkimistično tradicijo na Kranjskem. Najprej so obrazloženi temeljni pojmi, povezani s študijem zahodne ezoterične tradicije. Zatem so na kratko predstavljene osnovne značilnosti alkimije kot ene od zahodnih ezoteričnih tradicij, vključno s kratkim zgodovinskim pregledom te enigmatične tradicije. Temeljni del razprave se osredotoča na alkimistično tradicijo v Habsburški monarhiji in seveda na Kranjskem. Razprava obravnava naslednje teme: poznorenesančno in zgodnjebaročno alkimijo v Ljubljani; povezavo alkimije z rudnikom živega srebra v Idriji; grad Strmol kot prestolnico kranjskih alkimistov in njegove baročne lastnike, ki so bili skoraj vsi vneti alkimisti; alkimistična prizadevanja našega najslavnejšega alkimista Janeza Friderika pl. Raina ter njegovo polemiko s češkim zdravnikom in alkimistom Dobrzenskim ter naposled malo poznana alkimistična in širše okultna zanimanja Janeza Vajkarda pl. Valvasorja. Razprava okvirno predstavi tudi alkimijo na Kranjskem v 18. stoletju in se zaključi s kratkim pregledom dosedanjega raziskovanja alkimije v Sloveniji. Podaja tudi prihodnje možnosti za raziskovanje te tematike
