In the year 1918 people in Slovenia anticipated political, social and economical changes which reflected also in political discourse that was also associated with the entrance of women in politics. All three political parties in Slovene Territory have included in their programs also women\u27s right to vote. However each of political parties had their own strategy for women\u27s inclusion in to the party. For JDS (liberal party) the most important topic was the suffrage and they have practiced the policy of direct inclusion of women in to the party. SLS and JSDS had similar view on women\u27s question they have both understood the women\u27s issue as the issue of women\u27s work and they argued women\u27s entrance in to politics very esencialistic with the difference that JSDS has radicalized the concept of care and have also included women directly in to the party. SLS had different approach and has included women in their movement through associations and societies. But in fact all women\u27s organizations worked in the scope of political parties and that was the main reason that after the First World War there was no collaborated women\u27s action for suffrage. Women were mobilized just for the May Declaration movement in the name of the nation.Leto 1918 je napovedalo politične, socialne in ekonomske spremembe, ki so se odražale tudi v političnem diskurzu, ki je zadeval vključevanje žensk v politiko. Vse tri politične stranke na Slovenskem so v svojih programih predvidele tudi volilno pravico za ženske. Kljub temu pa je vsaka od njih ubrala drugačno strategijo, medtem ko je bilo za JDS najpomembnejše vprašanje političnih pravic za ženske in je le te vključila neposredno v stranko, pa je bilo stališče SLS in JSDS podobno, vsaj kar zadeva razumevanja ženskega vprašanja. Obe politični stranki sta ga namreč razu- meli prvenstveno kot vprašanje ženskega dela in vstop žensk v politiko argumentirale zelo esencialistično, s to razliko, da je JSDS koncept skrbi radikalizirala in ženske tudi vključila v stranko. SLS je ubrala drugačno pot in ženske mobilizirala preko obstoječih organizacij in društev v katoliškem taboru. Čeprav so pravzaprav vse ženske organizacije delovale v okviru političnih strank in tudi to je bil eden izmed razlogov, da po prvi svetovni vojni ni nastalo žensko gibanje, ki bi združeno terjalo volilno pravico za ženske. Združene ženske Slovenije so se tako skupaj zavzele le za majniško deklaracijo, za narod