Self-management socialism displayed ambiguities and vagueness in handling social controversy and public life in general, giving rise to numerous peculiarities particular to this social phenomenon in Yugoslavia. While a Leninist interpretation of democracy in socialism constituted the background of Edvard Kardelj’s recipe for “socially responsible criticism,” Yugoslavia and Slovenia were at the same time under the influence of western liberal concepts. Considering the political and ideological contexts of late socialism, the article discusses the systemic way of dealing with social criticism between the late 1960s and the mid-1980s, while trying to determine the impact of these circumstances on the subsequent evolvement of democratisation. Prior to the major social shifts of the second half of the 1980s, the “pluralism of self-management interests” could be articulated in practice primarily in a way that did not force it into competition with the Party. In those cases when this nevertheless occurred, the leading political establishment preferred to leave it to its “proxies” to deal with the transgressors, while itself taking on arbitrary positions that displayed some of the key features of the late-socialist regime in Slovenia.Tako kot na mnogih področjih družbenega življenja, je samoupravni socializem tudi pri upravljanju družbene polemike oz. javnega življenja nasploh izkazoval dvoumnost in nejasnost, ki je bila vzrok mnogim posebnostim tega fenomena v Jugoslaviji. V ozadju Kardeljevega recepta za »družbeno odgovorno kritiko« je bilo leninistično razumevanje demokracije v socializmu, hkrati pa je bil jugoslovanski in slovenski prostor tudi pod vplivom zahodnih liberalnih konceptov. Upoštevajoč politični in ideološki kontekst poznega socializma, prispevek obravnava sistemski način soočanja z družbeno kritiko od konca šestdesetih do sredine osemdesetih let in ugotavlja, kakšen pomen je imelo to stanje za kasnejši razvoj demokratizacije. Preden so se v drugi polovici osemdesetih let zgodili veliki družbeni premiki, se je »pluralizem samoupravnih interesov« lahko v praksi artikuliral predvsem na način, da ni bili v kompeticiji s partijskim monopolom. V kolikor pa je do tega prišlo, je vodilna politična garnitura obračun najraje zaupala svojim »pooblaščencem«, sama pa zavzela arbitrarna stališča, prek katerih lahko prepoznamo nekaj ključnih značilnosti poznosocialističnega režima v Sloveniji
