Zemljič, Igor

Slovene

INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)

 Prispevki za novejšo zgodovino XL - 2/2000 107  Zapisi  1.04                   UDK 013:061.6 Prejeto 20. 11. 2000  Igor Zemljič*Prispevek k analizi objav sodelavcev  Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998  Lani je bila v Prispevkih za novejšo zgodovino objavljena desetletna biblio-grafija sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino.1 Ta ni le kvantitativni prikaz vseh njihovih objav ampak hkrati tudi zanimiva slika publicistične dejavnosti. Bibliografija vsebuje pregled vseh tiskanih objav zaposlenih na Inštitutu od 1. januarja 1989 do 31. decembra 1998. Za sodelavce, ki so po organizacijskih spre-membah (od novembra 1992) prešli v Arhiv Republike Slovenije in za tiste, ki so se medtem zaposlili na drugih inštitucijah ali odšli v pokoj (z izjemo dr. Toneta Ferenca in dr. Milice Kacin Wohinz, ki še sodelujeta v projektih Inštituta), biblio-grafija vsebuje podatke le za leta, ko so bili zaposleni na Inštitutu za novejšo zgodovino.  Celotna bibliografija vsebuje 2331 bibliografskih enot, ki jih je ustvarilo 34 avtorjev. V povprečju torej 68,5 bibliografskih enot na avtorja. Daleč najbolj obsežna je bibliografija dr. Toneta Ferenca (320 bibliografskih enot), število 200 bibliografskih enot pa je presegel tudi dr. Boris Mlakar. Naj še dodam, da je več kot 100 bibliografskih enot objavilo še šest sodelavcev, vendar ta podatek ni povsem relevanten, saj bi to mejo zagotovo preseglo še več raziskovalcev, če ne bi pri nekaterih upoštevali le let, ko so bili zaposleni na Inštitutu.   Diagram 1: Skupnega število bibliografskih enot sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998.                                         * Zgodovinar, bibliotekar, Inštitut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1. 1 Bibliografija sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino 1989-1998. Prispevki za novejšo zgodo-vino, 39, 1999, št. 1, str. 47-263. 108 Igor Zemljič: Prispevek k analizi bibliografije sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998 050100150200250300350 Bibliografske enote so urejene po Tipologiji del za vodenje bibliografij v okviru sistema COBISS, ki jo je pripravilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Ta celoten opus posameznika deli v 23 podskupin, pač odvisno od vsebine članka. Ob tem prihaja do več nesmislov, saj tipologija še zdaleč ni pisana na kožo zgodo-vinopisju, kjer nekatere prispevke težko uvrstimo v katerokoli od predpisanih skupin.2   Diagram 2: Skupnega število posameznih bibliografskih enot sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v skladu s tipologijo MZT v letih 1989-1998.  25476214181147 5 7 222987872393075 54 47 23 14 5 0 13830100200300400500600700800900A B C  D E F G H I J K L M N O P R S [ T U V   A - Izvirni znanstv. članek B - Pregledni znanstv. članek C - Strokovni članek f.  k. konf. a zn. konf.   monografija                                       Č - Poljudni članek D - Predavanje na znanstv. kon E - Predavanje na strored. nF - Razširjen povz. p G - Povz. pred. na znanstv. konf. H - Poglavje v znanstv. knj. I - Poglavje v strokovni knjigi  J - Sestavek v enciklopediji K - Recenzija L - Predgovor M - Polemika N - Intervju i   monografijaO - Drugi člank P - Znanstvena R - StrokovnaS - Učbenik Š - Bibliografija T - Katalog razstave U - Urednik V - Prevod  2  Primerjaj: Igor Zemljič: Uvodna pojasnila. Prispevki za novejšo zgodovino, 39, 1999, št. 1, str. 49-50.  Prispevki za novejšo zgodovino XL - 2/2000 109  ed bibliografskimi enotami inštitutskih sodelavcev vidno izstopajo enciklo-pedz, podoben tistemu zgoraj, za tri raz-iskDiagram 3: Tipološki pregled bibliografije raziskovalca "A" 1989-1998.  Mični članki (787), "nenavadno" ogromno je tudi prispevkov označenih kot "po-glavje v strokovni knjigi" (298). Prvo lahko pojasnimo z dejstvom, da je v obrav-navanem obdobju izšlo kar 11 zvezkov Enciklopedije Slovenije,3 visoko število objav v strokovnih monografijah pa gre na račun dveh zvezkov Slovenske kronike XX. stoletja, v katerih imajo avtorji iz Inštituta objavljenih 173 prispevkov. Na tretjem mestu so izvirni znanstveni članki (254), ki so najboljši pokazatelj znan-stvene produkcije inštituta. Smiselno bi jim bilo prišteti še peto rubriko "Vabljeno predavanje na znanstveni konferenci", saj večina naših raziskovalcev deli svoje objave zgolj na razprave, ki predstavljajo izvirne znanstvene dosežke, ne glede na to ali so ti predstavljeni na kakšnem znanstvenem simpoziju ali zgolj objavljeni v znastveni publikaciji, na objavo monografskih del ter na ostale strokovne članke, ki zajemajo predstavitev svojih dognanj širši javnosti. Prav strokovni članki (214 jih je bilo) so poleg različnih recenzij (239) zadnja izstopajoča kategorija v naši bibliografiji. Ob tem moram še enkrat poudariti, da stolpci prikazujejo skupno število vseh objav in da se lahko posamezne kategorije člankov od raziskovalca do raziskovalca precej razlikujejo. Še več, videti je, da prihaja do razlik v odvisnosti od "generacije", v katero sodi raziskovalec.  Za ponazoritev tega sem pripravil prikaovalce, ki izražajo značilnosti inštitutovih raziskovalcev treh "generacij": dr. Ervin Dolenc sodi v mlajšo generacijo inštitutovih raziskovalcev (A), dr. Zdenko Čepič v srednjo generacijo (B), dr. France Kresal v skupino najstarejših sodelavcev inštituta (C).    0510152025303540A B C  D E F G H I J K L M N O P R S [ T U V    Diagram 4: Tipološki pregled bibliografije raziskovalca "B" 1989-1998.                                         3  Pri tem imam v mislih 10 rednih zvezkov, in ponatis 1. zvezka v letu 1997. 110 Igor Zemljič: Prispevek k analizi bibliografije sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998 0510152025303540A B C  D E F G H I J K L M N O P R S [ T U V    Diagram 5: Tipološki pregled bibliografije raziskovalca "C" 1989-1998.  0510152025303540A B C  D E F G H I J K L M N O P R S [ T U V    njihove medsebojne primerjave je razvidno, da med njimi ni bistvenih razlik v ljub tem Deleži posameznih serijskih publikacij, ki so objavljale prispevke inšti-Izštevilu znanstvenih razprav. Razlike so v ostalem delu tabele. Bibliografija raziskovalca B je najbolj razpršena in vsebuje širok spekter člankov, medtem ko sta raziskovalca A in C objavila več istozvrstnih člankov. Tako pri raziskovalcu C prevladujejo članki v Enciklopediji Slovenije, pri raziskovalcu A pa poglavja v strokovnih knjigah, zlasti v Slovenski kroniki XX. stoletja. Prav pri tem raz-iskovalcu predstavljajo izstopajočo kategorijo še strokovni in poljudni članki.  Delež objav v monografskih publikacijah je večji od tistega v periodiki. Ku je zanimiv pogled na serijske publikacije v katerih objavljajo sodelavci inštituta.  Diagram 6:tutovih avtorjev v letih 1989-1998.   Prispevki za novejšo zgodovino XL - 2/2000 111  20%10%10%7%5%5%4%3%3%3%2%2%2%2%1%21%Prispevki za novej{o zgodovinoZgodovinski asopisDeloBorecRazglediSvobodna miselKronikaDnevnikZgodovina v {oliArhiviZgodovina za vseNova revija Primorska sreanja SodobnostSlovenec OstaloGlede na to da so Prispevki za novejšo zgodovino "domača revija", nas njihov vodilni delež (20%) ne preseneča. Poudarim naj naraščanje tega deleža; ta je leta 1999 narastel že na 37 odstotkov. Sledijo objave v Zgodovinskem časopisu, Borcu in prispevki v časnikih Delo (86), Dnevnik, Slovenec. V skupino ostalo sodi 72 naslovov periodike, več kot enkrat pa se pojavljajo le: Časopis za zgodovino in narodopisje, 27 vasi, Primorske novice, Nedeljski dnevnik, Primorske novice, Naš koledar/zbornik, Primorski dnevnik, Annales, Mladina, Večer, Obvestila ARS, Prešernov koledar, Ljubljana, Glasnik Slovenske matice, Revija 2000, Storia contemporanea in Friuli, Ostereichiche Osthefte, Anthropos, Danas, Republika, Rast, Družina, Pazinski memorial, Glas, Teorija in praksa, Parlamentarec, Slovenske brazde, Gorenjski glas, Novo jutro, Zaveza, Delavska enotnost, Qualestoria, Revija 4000, Zbornik za povijest, Raziskovalec, Slovenske novice, Šolska kronika, 7 dni, Dolenjski list, Acta histrie. Očitno je veliko število objav v "nestrokovni periodiki"” (dnevniki, Razgledi, Svobodna misel...). To si razlagam z aktualnostjo novejše zgodovine v obravnavanem desetletju in z velikim številom knjižnih predstavitev in ocen. Prav zato, ker so v prejšnjem prikazu zaobjete vse zvrsti člankov, sem znanstveno publiciranje v periodiki prikazal posebej.   Diagram 7: Deleži posameznih serijskih publikacij, ki so objavljale znanstvene članke inštitutovih avtorjev v letih 1989-1998.  112 Igor Zemljič: Prispevek k analizi bibliografije sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998 35%11%10%8%7%5%3%3%6%1%1%1%2%2%2%1%1%1%Prispevki za novej{o zgodovinoZgodovinski asopisZgodovina v {oliBorecKronikaNova revijaZgodovina za vseSodobnostasopis za zgodovino in narodopisjePrimorska sreanja AnnalesAnthroposNa{ koledar/zbornikStoria contemporanea in FriuliArhiviRevija 2000DeloOstalo Tukaj je delež Prispevkov še večji (35%), primerjava s posameznimi letniki pa zaradi (pre)majhnega vzorca ni več relevantna, saj lahko število znanstvenih člankov od leta do leta precej niha. Zato naj za konec pogledamo le še število znanstvenih člankov po letnih bibliografijah Nataše Kandus. Ob tem moram opozoriti na spremenjeno tipologijo bibliografije po letu 1995, saj so do takrat različne znanstvene članke (danes iz področij 1.01, 1.02, 1.06, 1.08 in 1.16) razvrščali v enotno skupino znanstvene razprave in članki. Visoko število člankov leta 1994 gre na rovaš knjige Dokumenti slovenstva, kjer je objavljalo več avtorjev Inštituta za novejšo zgodovino, delno pa tudi na dve izdaji (angleško in slovensko) knjige 75 let Univerze v Ljubljani, zaradi česar so bili ti prispevki šteti dvakrat.  Diagram 8: Pregled znanstvenih člankov sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998.   Prispevki za novejšo zgodovino XL - 2/2000 113  010203040506070801989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999Poglavje ali samostojni sestavek  vznanstveni knjiigiPredavanje na znanstvenikonferenciObjavljeno vabljeno predavanje naznanstveni konferenciPregledni znastveni lanekIzvirni znastveni lanek  Iz članka si lahko okvirno predstavljamo publicistično dejavnost Inštituta za novejšo zgodovino v desetletju 1989-1998. Prikazani rezultati so v bistvu novost, saj podobne analize bibliografskega dela pri nas še nimamo. Iz analize tudi ni raz-vidna kvaliteta člankov, saj gre zgolj za kvantitativni prikaz publiciranja. Zavedati pa se moramo, da predstavlja obravnavana bibliografija izsek iz mnogo daljšega raziskovalnega dela naših raziskovalcev, ki jih je zajela v različnih obdobjih znanstvene in strokovne kariere, iz česar izhajajo nekatere razlike, ki se ob tem pojavljajo. Strukturno gledano je zanimiva velika količina "neznanstvenega" publi-ciranja, čeprav smo hkrati lahko zadovoljni, da to ne gre na račun ostalih objav, saj število znanstvenih objav iz leta v leto narašča. To dejstvo pa priča o uspešnem delu raziskovalcev in Inštituta v celoti. 

Prispevek k analizi objav sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998

https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2556/2905

Prispevek k analizi objav sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letih 1989-1998

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)